Viktor-Schauberger-in-njegove-teorije-o-imploziji (avtor zapisa Peter Jenko)

Viktor Schauberger je bil oseba, z izjemno sposobnostjo opazovanja procesov v naravi, tako fizičnih kot tudi nefizičnih. Je oseba z znanjem, ki bi ga moral danes obvladati vsak, ki se ukvarja z poljedelstvom, gozdarstvom, pripravo vode, če seveda želimo zaustaviti proces propadanja človeštva oziroma obrniti v smer ponovnega „ozdravljenja“ narave in posledično tudi človeštva. Je človek, ki je že pred 80 leti kritično opominjal takratno oblast, da bo v primeru, da se nadaljuje takšno izčrpavanje in napačno ravnanje z viri Zemlje (gozdov, rudnin, zgorevanje goriv, vode) in onesnaževanje, človeštvo propadlo.

No svetla luč je trenutno obračanje trenda proti zdravi prehrani, o kateri čivkajo v letu 2008 že vrabčki. Tudi cene umetnih gnojil, kot enega izmed glavnih krivcev za propadanje zemlje, gredo v nebo. Tako so postale naravne metode gnojenja spet zanimive.

In kdo je bil Viktor Schauberger?
Viktor Schauberger (VS) se je rodil v Avstriji 30.6.1885 (umrl 25.9.1958), v rodu „gozdarjev“, ki so se že več stoletij ukvarjali z gozdarjenjem. S tem je svoj prvi odnos do narave prevzel že od svojega očeta ter po končanem šolanju nadaljeval v odročnih pragozdovih tudi sam. Imel je srečo, da je lahko deloval v neokrnjeni naravi, ki mu je s svojimi procesi dala jasno vedeti, da niso naključje temveč del večjega ekosistema, ciklov, ki potekajo v naravi. Bil je naturalist, borec za naravo, vendar z drugega zornega kota. Opozarjal je na destruktivnost postopkov s katerimi človek posega v naravo, kar je podprl tudi s svojimi teorijami.

 

Slika: Primerek leteče naprave, ki izkorišča princip implozije

 

Bil je izjemen opazovalec, kar danes, zaradi hektičnosti okolja ter delovanja pod nenehnim stresom, človek težko doseže. Njegovo delo lahko razdelimo na naslednja področja:

• varovanje voda in energija vode
• poljedelstvo
• energija iz vode in zraka – implozija.

 

Tisti, ki poznate delo Wilhelma Reicha (WR), ki je tudi deloval v prvi polovici 20.stoletja, boste pri primerjavi s VS takoj opazili podobnosti. Oba namreč:

• sta živela v istem obdobju
• sta stopila na rob klasične znanosti ter se ji zoperstavila
• sta bila rojena v Avstriji in umrla v (WR) ali zaradi stika z Ameriko (VS). VS so namreč tri mesece pred smrtjo zvabili v ZDA, kjer je nadaljeval raziskave, na koncu pa so ga postavili pred dejstvo, da ne gre domov, razen če podpiše izkoriščevalske pogodbe. VS je podpisal in šel domov dobesedno umret! Na drugi strani pa so WR zaprli, njegove zapise, knjige ZAŽGALI kot v času inkvizicije (WR je umrl v letu 1957). Tudi Tesla ni končal drugače. Lastniki kapitala so mu obrnili hrbet takoj ko so začutili, da odkriva nekaj, kar bo občutno zmanjšalo njihov dobiček. Umrl je leta 1943, ne da bi lahko dokončal svoje delo na področju seganja v nefizične pojave, povezane z elektromagnetizmom.
• sta bila zaprta zaradi svojih raziskav, medtem pa so jima vse pobrali ter uničili (VS). VS, ki naj bi proti koncu II. Svetovne vojne že izkoriščal proces levitacije, so v času „odsotnosti“ tako Rusi kot tudi ZDA vse pobrali ter preostalo (laboratorij) zažgali. Levitacija je kontrapojav gravitaciji, pri VS pa izhaja iz opazovanja narave, lebdenja postrvi v vodi in lebdenja ptic v zraku. Uporabnost tega je izjemna, posledice pa bi bile občutne tako na gospodarstvo, kot tudi splošni napredek človeštva v smeri socialne globalne družbe.
• sta bila praktika, z veliko delujočih primerov, ki so ju gnala naprej v razvoju naprav v prid človeštvu. WR je deloval bolj na izkoriščanju orgona – ki je osnovna potreba za razvoj in začetek vsega živega, medtem ko je bil VS bolj tehnično usmerjen v izkoriščanje energije vode in zraka na način, ki naravi ne škodi.

 

Nekaj zaključkov iz njegovih raziskav

Bistvo celotnih raziskav je v tem, da je človek spregledal centripetalno komponento energije. Izvor energije za tehnološke procese je za človeka že od kamene dobe naprej, ogenj, oziroma zgorevanje goriv, tako fosilnih kot tudi obnovljivih.

Tukaj gre za podoben princip kot ga poznamo iz vseh vrst ezoteričnih in tehničnih znanosti, ravnovesje med dvema poloma (jin-jang, gravitacija-levitacija, eksplozija-implozija, toplo-hladno, good-bad). Rast energetskega osebka, npr. rastline, je tudi odraz ravnovesja med gravitacijsko in levitacijsko komponento. Torej osnovno načelo VS je, da morajo procesi v naravi potekati v ravnovesju med poloma, ne pa tako, da se izkorišča le ena komponenta. Tako delovanje je proti zakonitostim univerzuma, kar se odraža kot odpor ter posledično merljiv slab izkoristek.

Primer je izkoriščanje komponentne eksplozije pri proizvodnji električne energije, kar vodi v neučinkovito pretvorbo energije goriva, zaradi zaviranja okolja (zemlja-zrak-narava-univerzum), ki stremi k ravnovesju in enakovrednemu upoštevanju obeh polov (tudi procesa implozije).

 

Vendar pa ni skrbi za prihodnost, vsaj ne po njegovi teoriji. Proces implozije, ki naj bi izkoriščal torej komponento, recipročno eksploziji, lahko po njegovem enostavno in v velikih količinah izkoriščamo tudi posamezniki. In prav implozija ga je privedla do praktičnih poizkusov z levitacijo, ki omogoča za dosedaj nedoumljive možnosti. Samo neznani leteči krožniki (UFO) so en izmed možnih aplikacij implozije in levitacije, ki jih je sam v času druge svetovne vojne (1941-1945) preizkušal pod okriljem III. Reicha. Ker so bili poizkusi v veliki meri povezani z večjimi vsotami denarja, tematika pa zanimiva tudi za Hitlerja (osebno je omogočil raziskave), je bil vpoklican v vojsko z namenom raziskovanja svojih „implozivnih“ idej. Do konca vojne je izdelal kar nekaj prototipov, prvi je sicer poletel nenadoma, tako da se je odtrgal s temeljev, zadnji, tik pred kapitulacijo pa naj bi poletel iz prve. Številke so lahko zavajajoče, vendar se mi zdi podatek o dosegu 10 km višine v 3 minutah za takrat impresiven. Pri tem je treba povedat da je III. Reich raziskoval tudi klasične UFO-te (na kerozin), itd.

Po vojni so se stvari spremenile, ni bilo več finančne podpore, nadlegovan pa je bil tudi s strani tajnih in tudi uradnih služb. Tako se mi zdi zanimiv primer, ko je hotel podpisat pogodbo z neko Avstrijsko firmo, o proizvodnji bakrenih plugov, s čimer bi se proizvodnja umetnih gnojil občutno zmanjšala. Gre za poizkuse na področju poljedelstva, kjer je opazil, da železo (železni plugi in mehanizacija) negativno vplivajo na zemljo ter jo ropajo energije in sposobnosti. Takrat se je pripeljal uradnik iz Salzburga ter mu predlagal, da pogodbo podpiše z njim, kajti s tako pogodbo bi bil ob procente od prodaje umetnih gnojil. … Klasika? To me spominja na slovensko uradnico, ki promovira uporabo pesticidov, tudi tistih ki jih prodaja njena, osebna firma.

 

Slika: Viktor Schauberger ob svoji “hišni napravi” za proizvodnjo električne energije z izhodno močjo več sto kilowatov.

 

Pri njivah je opazil, da med nebom in zemljo obstaja plast neke vrste (bio)energetske izolacije, kot zaščita zemlje pred vplivom neba, predvsem sonca. Vnos železa (rja, plugi) ter plug, poruši magnetne lastnosti zemlje, kar vodi k neravnovesju v odnosu do ozračja in zaščitne plasti.

Gre za to, da je ena izmed njegovih osebnih teorij povezana z vplivom temperature na kakovost vode ter procese v zemlji in okolju. Optimalna temperatura, tudi studenčnice je 4°C, torej v območju anomalije vode, kjer gostota vode malo naraste. Pri višjih temperaturah se sposobnosti vode manjšajo.

Prav tako je predlagal način kompostiranja, ki zagotavlja, da na površinah, gnojenim s takim kompostom, ne raste več noben plevel, proizvede pa se tudi do 30% več pridelka. Takšno kompostiranje ne vsebuje nobenih elementov posrednega informiranja, izkorišča samo zaključke povezane z opazovanjem procesov v naravi.

Viktor Schauberger – mož Voda

Viktor Schauberger (1885 – 1958) je trdil, da se mora voda vedno gibati in biti v temi. Iznašel je naprave za bogatenje in oživljanje vode s pomočjo vrtinčenja. Spoznal je da na svetu obstajata dve sili, in sicer centrifugalna (svastika v levo, sila kreacije, spirala ven) in centripetalna (svastika v desno, sila destrukcije, spirala navznoter). To so temeljne sile univerzuma, saj je osnova gibanja temelječa na vodiku. Namreč iz vodikoveega atoma je možno izpeljati vse ostale kemične elemente. In vodik je tudi zelo pomemben atom molekule vode, zato se voda tudi podobno vrtinči kot galaksija. Ista razmerja se pojavljajo tudi pri jajcu, ki se prav tako začne vrteti ob stiku s tokom vode. Schauberger je izumll posebne spiralne cevi, ki energijsko bogatijo vodo, pripravo z dvema povezanima jajčastima posodama, pri kateri iz ene v drugi kot pri peščeni uri teče voda. Na koncu je voda polna mehurčkov, naravnega CO2. Iz te vode je mogoče tudi pridobivati elektriko. Med vojno je bil prisiljen delati za naciste na projektih letečih krožnikov. S pomočjo zakonitosti vode je iznašel način ustvariti antigravitacijo. Lep primer antigravitacije je lebdeča kapljica vode, ki se odbije od vodne površine. Koncentrični valovi okoli nje omogočajo lebdenje in lastno gravitacijo za nekaj delčkov sekunde. Vse to in še več… pozabljeni gospod Viktor Schauberger.

Obstaja tudi dokumentarec z naslovom

Nature was my teacher. Čeknte!

 

Prvi leteči stroji

Ne moremo vedeti, ali so te trditve o Aldebaranu osnovane na dejstvih, a konstrukcijski načrti in tehnične podrobnosti, ki so jih prejeli Vrilovi telepati – od kjerkoli že prišli – so bili tako natančni, da so pripeljali do najbolj fantastične ideje, ki jo je človek kdajkoli dobil: konstruiranje Jenseitsflugmaschine, »letečega stroja za drugo stran«!

Na dan je prišla ideja o »alternativni znanosti« (danes bi se temu reklo »alternativne oblike energije«). A z delom na projektu so začeli šele tri leta pozneje. Med to zgodnjo fazo »alternativne znanosti« ali »alternativne tehnologije« je dr. W.O. Schumann s tehnične univerze v Münchnu, član tako Thule kot Vrila, imel govor, ki ga na tem mestu delno ponavljam:

»V vsem prepoznamo dve načeli, ki določata dogodek: svetlobo in temo, dobro in zlo, stvarjenje in uničenje – kot pri elektriki poznamo plus in minus. Vedno je: eno ali drugo. Ti dve načeli – stvarjenja in uničenja – tudi določajo naše tehnične zmožnosti .. Vse kar je destruktivnega je satanskega izvora, vse kar je kreativnega božanskega … Vsako tehnologijo, ki je zasnovana na ekspoloziji ali izgorevanju, je zatorej treba poimenovati satansko. Prihajajoča nova doba, bo doba nove, pozitivne, božanske tehnologije! …« (iz nemških tajnih arhivov SS).

Ob istem času se je znanstvenik VIKTOR SCHAUBERGER ukvarjal s podobnim projektom. Johannes Kepler, čigar idejam je sledil Schauberger, je posedoval znanje o tajnih naukih Pitagore, ki so jih privzeli in skrivali v tajnosti VITEZI TEMPLJARJI. To je bilo znanje o IMPLOZIJI (v našem primeru uporaba potenciala notranjih svetov v zunanjem svetu). Hitler je vedel – prav tako kot člani Thule in Vrila – da je božansko načelo vedno konstruktivno. Tehnologija, ki je zasnovana na eksploziji, in zatorej destruktivna, je v nasprotju z božanskimi načeli. Zato so hoteli ustvariti tehnologijo, ki bi bila osnovana na IMPLOZIJI. Schaubergerjeva teorija o oscilaciji (načelo alikvotnih tonov, monokord) uporablja znanje implozije. Preprosto: IMPLOZIJA namesto EKSPLOZIJE! Sledeč energijski poli monokorda in tehnologiji implozije dospemo do realnosti antimaterije in nepotrebnosti gravitacije.

Poleti leta 1922 je bil zgrajen prvi leteči stroj v obliki krožnika, katerega pogon je bil zasnovan na imploziji (»stroj za drugo stran«). Sestavljali so ga krožnik, ki je imel premer osmih metrov, nad njim drugi krožnik, premera šestih metrov in pol, ter pod njim krožnik premera sedmih metrov. Ti trije krožniki so imeli na sredini luknjo, premera meter in osemdeset centimetrov, kjer je bil nameščen pogon, visok dva metra in štirideset centimetrov. Na dnu je bilo osrednje telo v obliki stožca, kjer je bilo obešeno nihalo, ki je služilo za stabilnost. V aktivnem stanju sta se zgornji in spodnji krožnik vrtela v nasprotnih smereh in tako je nastalo elektromagnetno rotirajoče polje.

Sposobnosti tega prvega letečega krožnika niso znane. A z njim so eksperimentirali dve leti, preden so ga razstavili in najverjetneje shranili v augsburških delavnicah Messerschmida. V knjigah mnogih nemških industrijskih podjetij je mogoče najti vpise pod šifro »JFM« (Jenseitsflugmashine), ki prikazujejo plačila za financiranje tega dela. Gotovo je POGON VRIL (formalno imenovan Schumann SM-Levitator) nastal iz tega stroja.

Načeloma naj bi »leteči stroj za drugo stran« okoli sebe ustvaril izjemno močno polje, ki bi se raztezalo v njegovo okolico, in bi iz prostora, vključno s strojem, ustvarilo mikrokozmos, ki bi bil popolnoma neodvisen od zemeljskega prostora. Pri maksimalni moči bi bilo to polje neodvisno od vseh obkrožujočih vesoljskih sil – kot so gravitacija, elektromagnetizem, radiacija in materija vseh vrst – in bi zato lahko manevriral znotraj gravitacijskih ali katerikoli drugih polj po želji, sile pospeševanja ne bi bile potrebne ne zaznavne.

Junija 1934 so HITLER in drugi visoki predstavniki Thule in Vril združenja povabili VIKTORJA SCHAUBERGERJA medse, in od takrat je delal z njimi.

Po začetnem neuspehu je prvi tako imenovani nemški NLP zagledal luč sveta ob istem času, junija 1934. Pod vodstvom dr. W.O. Schumanna so prvi okrogli leteči stroj RFZ 1 (Rundflugzeug 1) razvili na tleh letalske tovarne Arado, v Brandenburgu. V svojem prvem in edinem poletu se je vzdignil navpično na približno 60 metrov in se tam nekaj minut nekako pozibaval. Nadzorni sistem Arudo 196 je bil popolnoma neuporaben. Pilot Lothar Waiz ga je nekako uspel spustili nazaj na zemljo, skočiti iz njega in pobegniti, preden se je začel obnašati kot vrtavka, se prevrniti in dobesedno razpasti na delce. To je bil konec RFZ 1, a začetek VRIL-ovih letečih strojev.

Pred koncem leta 1934 je bil nared RFZ-2, z Vrilovim pogonom in »krmilno enoto na impulz magnetnega polja«. Imel je premer petih metrov in naslednje letalske karakteristike: z naraščajočo hitrostjo so vidni obrisi postali nejasni, in ladja je bila vidna v barvah, ki so značilne za NLP-je: odvisno od nastavitve pogona je bila barva rdeča, oranžna, rumena, zelena, bela, modra ali škrlatna. Stroj je deloval – in bi moral leta 1941, med vojno za Britanijo doživeli izjemen uspeh, ko so ga uporabljali kot preko-atlantsko izvidniško ladjo, kajti za take polete so imeli nemški običajni lovci ME 109 premajhen domet.

Ob koncu leta 1941 so ga fotografirali nad južnim Atlantikom na poti do nemške križarke Atlantis, v vodah Antarktike. Niso pa ga mogli uporabljati v bojne namene. Impulzivno krmilo mu je dovoljevalo menjavo smeri le pod koti 90°, 45° ali 22.5°, kar predstavlja tudi natančno isti, desnokotni vzorec opažanja manevriranj današnjih NLP-jev.