Marjanov blog

Logična posledica , morda ta trenutek še donekje komičnih zablod otrok o izvoru hrane , zna v kratkem prerasti v samoumevno sprejemanje umetne hrane, katera je očitno že lansirana med ljudi.

Zgodbe o živilih, lokalnih in  tradicionalnih so vendar del naše identitete, del preživetvenih strategij in tudi del naše kulture. Te zgodbe združujejo tradicijo, kulturo, preteklost in sedanjost 

Albuminska skuta in kisava:

Sirarsko oziroma albuminsko skuto so v preteklosti uporabljali v vsakodnevni prehrani, sirotka pa je pogosto nadomestila vodo ali druge pijače. Z leti se je njuna vrednost in izgubljala in danes ta dva izdelka le še redko zaideta na krožnike. Lokalni sirarji ne izdelujejo skute v tolikšnih količinah, kot bi jo lahko, sirotko pa zlivajo v kanalizacijo ???????!!!!!!

V nasprotju s splošnim prepričanjem je sirotka prehransko najkakovostnejši del mleka. Razveselimo se je zatem, ko med postopkom sirjenja iz mleka izstopita kazein in večina mlečne maščobe. V sirotki ostane približno polovica rudnin, skoraj ves mlečni sladkor ter sirotkine beljakovine (albumini in globulini), ki so po sestavi in izkoristku najkakovostnejše beljakovine sploh. Iz sirotke jih lahko izločimo z nadaljnjim postopkom predelave, med katerim izstopijo v obliki sirarske ali albuminske skute http://www.viva.si/Ekološka-prehrana/1870/Sirarska-ali-albuminska-skutahttp://www.viva.si/Ekološka-prehrana/1869/Sirotkine-beljakovine-najkakovostnejše-beljakovine

Kisava je mlečnokislinsko fermentirana sekundarna sirotka. Tradicionalno so jo uporabljali za izločanje sirotkinih beljakovin iz sirotke in pridobivanje albuminske skute. Te beljakovine pri segrevanju primarne sirotke ovčjega ali kozjega mleka nad 90 oC izstopijo naravno, iz sirotke kravjega mleka pa ne izstopijo tako rade in v tem primeru priskoči na pomoč kisava. http://www.viva.si/Zdrav-način-prehrane/1871/Kisava-zdravilna-pijača

Sirarsko izročilo s Tolminskega ve povedati, da je kisava – čisav v narečnem govoru – zdravilna pijača, ki v primeru nočnega kozarca alkoholne pijače preveč priskoči na pomoč naslednje jutro. Poleg tega so na planinah, kjer so običajno pojedli veliko (mladega) sira, pili kisavo, da so imeli gladko prebavo, kajti mladi sir močno zapira črevesje.
Tradicija nas tako pouči o dveh temeljnih lastnosti kisave: spodbuja delovanje jeter ter razstruplja in poživlja prebavo. Poleg tega je izjemen protibakterijsko in protiglivično učinkujoč probiotik z nemalo drugimi zdravju koristnimi lastnostmi.

Ghee oz. Žonta
Pod imenom žonta ali kuhano oz. prečiščeno maslo so ga poznale že naše praprababice. Ozemlje sedanje Slovenije ga pozna še iz časov davno pred hladilnimi napravami. Takrat, ko so še razmišljali kako za najdalj časa shraniti najboljše (esenco) kar mleko daje, je ob ognju nastal nepokvarljivi gi. http://www.ghee.si/

 Fermentirana zelenjava

Zelje

Zelje je kultivirana zeljnata rastlina, nastala s selekcijo iz divje rastline, ki še zdaj raste na skalnatih evropskih obalah. Prvotni prebivalci evropskega obalnega območja so divje zelje uporabljali za prehranjevanje že v prazgodovini. Stari Egipčani ga niso poznali, v Grčijo, kjer so ga zelo cenili, pa je prispelo šele v 4. stoletju pr. n. š. Rimljani so ga spoznali nekoliko pozneje in sodeč po pisnih dokumentih so ga še bolj spoštovali. Šele stari Slovani so odkrili postopek kisanja, ki se je ohranil vse do zdaj.

http://www.viva.si/Zdrav-način-prehrane/3077/Zelje

Repa

http://www.viva.si/Zdrav-način-prehrane/9870/Kisla-repa

Kaše, ajdova, prosena

Ajda – Od hrane revnih do hrane ozaveščenih

Spremlja jo “sloves”, da je bila hrana revnih ljudi in nekoč je v resnici bila. Gospoda je sejala pšenico in ko je bila požeta, so polja, kjer je rasla, dali na razpolago kmetom, da so posejali ajdo. Za hrano in tudi zato, ker ajda preprečuje razrast plevelov in je bila tako njiva za naslednjo setev spet “čista”. Ajdovo polento smo torej Slovenci poznali veliko pred koruzno.

“Navadno ajdo smo dobili okoli leta 1420, tako nam govorijo zgodovinski viri,” pravi Ivan Kreft. “Tatarsko ajdo pa so pri nas začeli v večjih količinah sejati leta 1815. Takrat jo je k nam prinesel baron Žiga Zois, ki je izvedel, da na Češkem raste ajda, ki je bolje prilagojena na neugodne vremenske pogoje, in tako rešil pred lakoto veliko število naših ljudi. A ker je tatarska ajda grenka, jo je ljudski glas posmehljivo poimenoval za cojzlo, kar seveda ni bilo laskavo ime.”

Ajda pa ne mara tal, ki so bila bogato gnojena z dušikom in še manj, če so bili za zatiranje plevelov uporabljeni herbicidi.”
Je napol divja rastlina, pravi dr. Kreft, ki se sama brani, sama zatira plevele in raziskave kažejo, da izloča naravne herbicide, snovi, ki zatirajo kalitev semen plevelov. (OP. , je vsaj tolko pomembna kot konoplja)

http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5954099

Proso

Proso je žito brez glutena, zato ga lahko vključimo v prehrano ljudi s celiakijo. Starim Slovanom je proso pomenilo simbol rodovitnosti, zato je bila prosena kaša najpomembnejša obredna jed pri ženitovanjih.
Proso je dobro prilagojeno na rast v različnih prsteh in podnebnih pogojih. Ima kratko rastno sezono in dobro prenaša sušo. Proso ima izmed vseh žit verjetno najnižje potrebe po vodi. Zaradi tega je odlična poljščina za sušna področja in primerno za kmetijstvo brez obdelave tal.Od mineralov vsebuje večje količine fosforja, magnezija in železa ter silicija, ki jih v drugih žitih ni.
Proso botaniki uvrščajo med pražita. Kot zdravilno rastlino so ga obravnavale že stare zeliščarske knjige. Sodobni prehranski strokovnjaki proso danes ponovno visoko cenijo. Je ena od maloštevilnih rastlin, ki premorejo silicijevo kislino v topni obliki, kar organizmu omogoči njeno absorbcijo. Kremenčeva kislina koristi zobni sklenini, trdnosti nohtov in čvrstosti las. Zmanjša cepljenje lasnih konic in krhkost nohtov.

Proso je edino žito, ki v želodcu povzroči alkalno reakcijo in je zaradi tega primerno živilo tudi za občutljive želodce, predvsem zavoljo visoke vsebnosti mineralov in vitaminov. Vsebuje tudi precej beljakovin, od tega kar osem esencialnih aminokislin, kar je dobro dopolnilo za vegetarijance oziroma vegane.

na http://www.zotks.si/www/portal/dokumenti/37/2/2008/bilten_08_1300.pdf

Opomniti zatorej velja ne le  na spervertiranost naših okušalnih brbončic, pač pa tudi na očitno dejstvo, da smo kot bitja narave očitno povsem spervertirali vse naše čute in ne le sposobnost okušanja. Živilska industrija je namreč neskončno domiselna. Vsako leto ponudi okoli 30.000 novih izdelkov in mi smo le te pripravljeni sprejeti in zamenjati tradicionalna in izvorna živila za bedne približke in nadomestke. Če vzamemo živost živil kot merilo je gotovo več kot polovica vsega kar se prodaja v naših supermarketih le pogojno užitno.

Umetna živila; umetna jajca, meso, siri, riž, sladila ; grotesknost z namenom?
Sicer vsebujejo neke rakotvorne zadeve, povzročajo demenco, ampak ne bomo se obremenjevali – je ceneje, če jih naredijo v laboratoriju, kot pa da bi imeli farmo kur, sirarno, mesarijo, posevek na njivi, vse pa pod pretvezo cenejše hrane za potrošnika od našega najboljšega soseda&co

http://www.eface.in/beware-of-china-eggs-china-started-egg-production/

http://www.chinasmack.com/2011/pictures/beef-extract-additive-used-to-change-pork-into-beef.html

Solution to the Global Food Crisis

https://www.youtube.com/watch? v=u1N6QfuIh0g&feature=player_embedded (alo, meso iz blata)
http://www.jana.si/aktualno/zgodbe/Sir-brez-mleka-in-salama-brez-mesa.html

http://www.naturalnews.com/031344_plastic_rice.html

http://www.finance.si/307460/Meso-kloniranih-%BEivali-v-EU-ne-bo-prepovedano

Znanstveniki razvili gensko spremenjeno kravo, ki proizvaja “človeško” mleko

http://www.dailymail.co.uk/news/article-1372836/Scientists-develop-genetically-modified-cow-produces-human-breast-milk. html

Hrana prihodnosti, tradicionalna in  fermentirana hrana?

Fermentacija v postopkih konzerviranja in “oživljanja” živil, ki so dehidrirana, stisnjena in tako trajno shranjena (npr. blagovne rezerve za  v primeru prehranskih kriz, vojn ali naravnih nesreč), pridobiva vedno večjo veljavo. Za primere “oživljanja” živil se ob najavljajoči prehranski krizi kot tržno nišo zanimajo tudi velike živilske korporacije. Jaz jim ne bi dal lih tega zadovoljstva, dajmo bit pripravljeni!!!
V ta namen se nam za potrebe fermentacije ponujajo ti. EM mikroorganizmi http://www.em-tehnologija.com/sl/informacija.asp?id_meta_type=72
(seveda to ni reklama, hehe) , ki se tako npr. poleg namenov ravnanja z organskimi odpadki, lahko koristijo tudi za pripravo ukusnih in nadvse živih prehranskih izdelkov

Recepti

Izdelava konopljine skute iz konopljinih briketov
POtrebujemo:
600g -konopljin briketov
100ml.-EMa
10g -morske nerafinirane naravne soli
10 litrov vode -približno
Navodilo za pripravo:
Brikete namočimo v mlačno vodo da se izluži beljakovina v obliki sojinega mleka ,ko so briketi zmehčani jih še zmiksamo z paličnim mikserjem .Nato mleko odlivamo od ostalega gostega dela konopljinih oluščkov . To večkrat povimo na način ,da odliti masi dolijemo še sveže mlačne vode. Pomagamo si lahko z finim cedilom ali gazo.
Ko imamo konopljinega mleka za cc 5-10litrov ga solimo in mu dodamo 100mlEMa kot sirilo.
Dobro premešamo in postavimo na štedilnik da zavre. Tik pred točko vretja na temperaturi 95 stopinj Celzija se skuta loči od vode oziroma beljakovina koagulira najprej v mala zrnca nato v večje kosmiče. Z penovko jo poberemo iz posode in jo damo v cedilo kamor smo že prej dodali gazo. Skuto zavijemo v gazo in pustimo da se dobro odcedi lahko jo malo obtežimo.
Tako pripravljeno skuto ,ki je rahlo zelene barve lahko uporabljate za izdelavo sira ali kot osnovo za razne namaze. Iz 600g briketov če smo pridni dobimo 600g skute.
Recept za namaz z rdečo špic papriko in čebulo.
Konopljina Skuta 600g
Na kokosovi masti prepražena čebula(400g)toliko da postekleni nato dodaš še rdečo špic
papriko(200-400g) in še dušiš da paprika izgubi nekaj vode nato vse skupaj daš v mikser po potrebi začiniš s soljo poprom (mešanica poprov) in malo majarona.
Daš v hladilnik da se malo ohladi in strkne nato služi kot čudovit samostojni namaz ali kot predjed.
Dober tek in obilo užitkov ob kvalitetnem zdravem beljakovinskem namazu iz konoplje

Kisana – fermentirana mešana zelenjava

Receptura

30l sod s pokrovom in vrelno veho
2dcl EM-a (dobite pri Iztoku, Robiju, Aleksandru… ) 1dcl melase sol poljubne začimbe mlačna voda zelenjava (zelje, korenček, čebula, ……) pršilka

Zelenjavo naribamo ali narežemo, EMa razredčimo z mlačno vodo, dodamo melaso in v 1l pršilki dobro zmešamo , da se melasa raztopi. Po plasteh zelenjavo  zlagamo v sod, Vsako plast popršimo z mešanico EMa in  posolimo z eno žlico soli ter vse dobro sproti potlačimo (za to je primeren kakšen 10 letni mulc, ki bo z veseljem bos tacal po zelenjavi). Ko napolnimo sod cca 5cm pod robom, dolijemo še toliko vode , da  zelenjava ni na suhem. Eventuelno jo lahko tudi obtežimo, da bo res ves čas pod vodo.
Proces fermentacija je končan po cca 3 tednih (odvisno od predvsem temperature prostora, priporočljiv toplejši prostor), ko pač preneha delat vrelna veha oz. ko  plin ne uhaja več. Zelenjavo po končani fermentaciji zložimo v steklene kozarce in prelijemo z dobrim oljem.

Opozorilo: Ob preveč dodani količini sladke zelenjave (rdeča pesa , korenček ipd. ), je možno , da se proces fermentacije odvija dalje tudi v steklenih kozarcih, priporočam torej , da dodate manj te zelenjave, več pa zelja, morda dodate v kozarce potem še malo soli itdta namen se nam za potrebe fermentacije ponujajo ti. EM mikroorganizmi http://www.em-tehnologija.com/sl/informacija.asp?id_meta_type=72
(seveda to ni reklama, hehe) , ki se tako npr. poleg namenov ravnanja z organskimi odpadki, lahko koristijo tudi za pripravo ukusnih in nadvse živih prehranskih izdelkov