Voda, čudež narave, je kristal, je energija, je spomin, je življenje

Najpomembnejši vir zdravja je voda. Čeprav lahko nekaj časa preživimo brez hrane, moramo dnevno popiti zadostno količino vode, da nadomestimo izgubljeno telesno tekočino (na primer pri potenju) in zagotovimo zadostno količino tekočine za nastajanje urina in s tem nemoteno delovanje ledvic. Četudi je za izravnavo telesne tekočine pri izgubi vode v sili primerno vsakršno dovajanje tekočine (iz hrane, čaja, pijač…), ledvice za razstrupljanje potrebujejo predvsem eno – vodo, in to v najčistejši obliki. Louis Pasteur je nekoč dejal, da popijemo 90 odstotkov naših bolezni, s čimer pa seveda ni mislil samo na vodo, ampak tudi na škodljive snovi, ki se nahajajo v njej.

Pri tem se moramo zavedati, da so ledvice predvsem zbiralni organ. V ta namen filtrirajo iz krvi okoli 200 litrov tekočine na dan. To se dogaja tako, da se kri preceja kot skozi cedilo, pri čemer velike krvničke ne morejo prodreti skozi odprtino ledvičnega “cedila”. Skozi pa lahko gredo voda in različne, v njej raztopljene snovi, ki so manjše velikosti. To so sečne snovi in sečna kislina, hkrati pa tudi okoljski strupi. S precejanjem nastane primarni seč, ki nato teče skozi tako imenovani aparat ledvičnega tubula (cevke), ki je pravi čudež narave. Ti ledvični tubuli lahko vodo znova transportirajo v kri, v cevi ledvičnega tubula pa ostanejo škodljive snovi, ki se z urinom odplaknejo v mehur in iz telesa.

Na koncu ledvičnega tubula se znova resorbira okoli 190 litrov tekočine. Zakaj torej moramo dovolj piti? To je pomembno predvsem zato, ker so za vzdrževanje naših telesnih funkcij življenjsko pomembne uravnotežene zaloge vode (naše telo je iz približno 70 odstotkov vode). Pri nezadostnih količinah vode se odpre pletivo ledvičnega tubula, da se zagotovi vodno ravnovesje, kar pomeni, da se v telo znova lahko resorbirajo tudi strupene snovi. Preostalih 10 litrov moramo resorbirati toliko, kolikor telo dopušča izgubo vode z urinom. Čim manj pijemo, toliko več tekočine je treba resorbirati. In čim več moramo spet resorbirati, toliko več škodljivih snovi v vse višjih koncentracijah, ki bi bile sicer namenjene izločanju, organizem znova vsrka. Čim več pijemo, toliko več urina lahko proizvedemo in toliko manj strupenih snovi morajo ledvice znova resorbirati, da ohranijo vodno ravnovesje. Optimalno delovanje ledvic je torej neposredno povezano z zadostnim dovajanjem vode.

Dnevno izgubimo okoli 0,5 do litra tekočine s potenjem, dihanjem, iztrebljanjem … Da bi zagotovili izločanje sečnih snovi, moramo dnevno proizvesti najmanj liter (še bolje 1,5 litra) urina. Poleg zaužite tekočine, ki jo vsebuje hrana, znaša povprečna potrebna količina popite tekočine torej od 1,5 do dva litra na dan. To so najmanjše priporočene vrednosti za dovajanje tekočine. Če pa želimo razstrupljanje telesa res podpirati, moramo na 25 kilogramov telesne teže popiti liter vode, pri intenzivni terapiji z razstrupljanjem telesa pa lahko to količino še povečamo.

Kot smo že pojasnili, je za dobro delovanje ledvic treba dovajati tekočino, še zlasti vodo. Če je v vodi vezanih veliko snovi (kot so v kavi, čaju, pivu, limonadi …), se tako zmanjša njena sposobnost, da veže strupene snovi, ki so v telesu. Čistejša kot je voda, toliko več škodljivih snovi lahko raztopi in jih prek ledvic izloči iz telesa. Z vnašanjem različnih “osvežilnih pijač”, kot so kokakola, fanta in druge, telo potrebuje za izločanje snovi iz teh pijač še več čiste vode. Tudi pri mineralni vodi je tako, saj so minerali v njej v ionizirani obliki in jih telo ne more uporabiti. Zato se morajo minerali prek ledvic znova izločiti, kar pa zmanjša njihovo sposobnost vezave strupov.

Samoumevno je, da v vodi ne bi smelo biti škodljivih snovi. Sicer nam pristojne institucije vedno znova zagotavljajo, da naj bi bila naša pitna voda ustrezna, toda to je določeno s pojmom tako imenovanih mejnih vrednosti. Te pa so lahko stvar razprave, zakonodajalec jih stalno na novo določa in popravlja (praviloma vedno navzgor!). Vsako škodljivo snov, ki jo prejmemo s pitno vodo (tudi če je znotraj mejnih vrednosti), moramo prek ledvic znova izločiti. S tem se zmanjša njihova sposobnost odvajanja strupov iz telesa. Torej tudi tukaj velja načelo čiste vode.

Voda ni le skupek vodnih molekul (molekul H₂O), ampak se strukturira v tako imenovane grozde (angl. cluster) oziroma skupke. Posamezne molekule H₂O se v vodi prostorsko razporedijo. Čim boljša je sestava vode v skupku, toliko večji potencial za vezavo strupov ima. Če postavite kozarec vode za eno uro na sonce, ima bistveno večji potencial za vezavo strupov. Govorimo o revitaliziranju vode.

Prečiščena in revitalizirana voda (taka voda ima nizko prevodnost in velike vrednosti v ohmih) je optimalna za delovanje ledvic in ohranjanje zdravja z dobrim razstrupljanjem prek ledvic. Dnevno poleg vseh drugih pijač popijte najmanj 2,5 litra čiste revitalizirane vode. Seveda lahko tudi hrano (testenine, krompir, zelenjavo …) in druge napitke (čaj, kavo …) pripravljate s to vodo. Predvsem pa je njena uporaba priporočljiva pri pranju solat in druge zelenjave in sadja, saj tako izkoristimo njen visoki potencial vezave strupov.

Revitalizirano vodo imajo rade tudi rože in domače živali. O tem lahko naredite preprost preizkus. Postavite posodo z vodo iz pipe zraven posode s čisto, revitalizirano vodo in opazujte vašega psa, mačko ali ptiča, kako bodo ravnali. Vedno znova boste doživeli, da bodo živali z dobrim instinktom dale prednost očiščeni vodi.

Pri pitju veljajo tri zlata pravila, ki vam jih bomo predstavili v nadaljevanju.

Prvo zlato pravilo: Pijte, pijte in še enkrat pijte!

Le z zadostno količino vode lahko vaše ledvice normalno delujejo. Raje pijte iz najbolj umazane mlake, vodovodne pipe ali steklenice Cole light kot sploh ne.

Drugo zlato pravilo: Pijte čisto vodo!

Bolj ko je voda čista, več škodljivih snovi se lahko v njej raztopi in izloči iz telesa. Glavna dnevna količina popitega naj bo najmanj 2,5 litra čiste vode. Vendar ne pijte vode iz pipe, limonade ali kave, temveč čisto vodo.

Tretje zlato pravilo: Pijte čisto, vitalno, energizirano in živo vodo!

Za živo vodo je značilna sposobnost ustvarjanja strukturiranih skupkov (angl. clustrov). Prav ti so zmožni obdati strupene snovi, jih transportirati in pripraviti za izločanje. Z vitalno vodo lahko optimalno zbiramo strupene snovi v medceličnem vezivnem tkivu (mezenhim oziroma Pischingerjev sistem). Živa voda poviša raven tekoče vode v tkivu, je nujna pri prenosu strupenih snovi do izločevalnih organov, varuje beljakovinske strukture v telesu in ugodno vpliva na delovanje ledvic.

Za pojasnilo zgornjih napotkov sledi še več podrobnejših informaciji o vodi.

Voda – vir vsega živega

Kaj sploh je voda? Za kemika je voda H₂O, za fizika snov v tekočem agregatnem stanju. Ali je voda vedno H₂O ne glede na to, ali priteče iz gorskega izvira ali vodovodne pipe? Če jo opazujemo zgolj s kemičnega ali fizikalnega vidika, je odgovor da. Biofiziki, ki se v nasprotju s kemiki in fiziki ukvarjajo z živo materijo (bios = življenje), pa se s tem ne strinjajo.

Živa in mrtva voda – razlika je komaj vidna

Nasvet, naj pijemo veliko vode, ni nič novega. Popili naj bi od dva do tri litra vode na dan, kar nekateri tudi počno. Le malokdo pa razmišlja o tem, KAJ pije in kakšna je kakovost popite tekočine. Mnoge ustanove, celo zakonodajalci, predpisujejo določene količine vitaminov, mineralov in mikroelementov. Obstaja mnogo smernic glede vsebnosti hranilnih snovi v naši prehrani, toda vse izhajajo iz količinskih meril. Tako žlico askorbinske kisline pojmujemo kot nekaj, kar obstaja v kemičnem smislu, namreč kot vitamin C, in smo jo celo pripravljeni užiti. Če analizirate hitro prehrano in “junk food” v kemičnem in fizikalnem smislu, jeste to, kar menite, da potrebujete. Vendar pa v biofizikalnem smislu ne boste pojedli nič živega. Živost posameznega živila, energija, ki jo vsebuje, je za ohranjanje in zagotavljanje zdravja izjemnega pomena. To je pomembno predvsem za vodo, kajti voda je in ostaja naš najpomembnejši vir življenja. Če jo uživamo kot nevitalno, mrtvo vodo, ki nima nobene energije več, nam še tako zdravo prehranjevanje na daljši rok ne pomaga prav veliko.

Naše telo vsebuje 70 odstotkov vode, tako kot naš planet. Če bi to vodo obravnavali kot organ, potem ne bi bil le naš najpomembnejši, temveč tudi največji. S primerjavo med človekom in Zemljo lahko gremo še dlje! Prav tolikšen delež soli kot je v našem telesu, je tudi na Zemlji. Vseh 84 elementov Zemlje najdemo v enakem razmerju tudi v našem telesu. Staro modrost “mikrokosmos v makrokosmosu” lahko potrdimo tudi v tem pomenu.

Kako raznovrstne naloge mora voda opravljati v telesu, potrjujejo naslednja spoznanja:

S pitjem vode uravnavamo njene zaloge v telesu.
Z vodo vzdržujemo pretočnost ne le krvi in limfne tekočine, ampak predvsem prosto tekoče tkivne vode, ki je odgovorna za prehajanje hranilnih snovi do celic in odstranjevanje strupenih snovi iz njih.
Voda je eden od odločilnih dejavnikov za nevtralizacijo strupenih snovi, ki se shranjujejo v medceličnem prostoru.
Z vodo vzdržujemo tlak v ledvicah, tekočini hrbtnega mozga …
Voda je izhodna snov za hidratizacijo ekstra- in intracelularnega prostora.
Z vodo uravnavamo energijsko in elektrolitsko ravnovesje.
Z vodo prenašamo energijo, je visoko občutljiv zbiralnik za elektromagnetna polja.
Voda prevaja informacije.
Z vodo uravnavamo kislinsko-bazično ravnovesje.
Z vodo odpiramo celično presnovo.
Z vodo odvajamo strupene snovi iz ledvic.
Voda je sredstvo za prenos hranljivih snovi in kisika, ki se prenašajo s krvjo od črevesja in ledvic do celic. Z njo se izločajo odvečne presnovne snovi in ogljikov dioksid (prenašajo se z vodo v limfi, krvi in izločevalnih organih – ledvicah, pljučih, jetrih, žolču in koži).
Z vodo uravnavamo telesno temperaturo (na primer s potenjem).
Voda je topilo pri vseh kemičnih procesih.

Samo voda, ki je čista in revitalizirana, lahko opravi zgoraj omenjene, življenjsko pomembne naloge.

Kako nastane živa, energijsko polna voda?

Po odkritju jedrskega fizika in Nobelovega nagrajenca dr. Carla Rubbieja znaša razmerje med materijo in energijo, ki je potrebna za nastanek te materije, okoli ena proti milijarda. Kemiki, fiziki in medicinci, ki se osredotočajo zgolj na materijo, se torej ukvarjajo le z eno milijardinko celote. O sporočilni moči “zahodnjaško” usmerjene znanosti je tako mogoče z mirno vestjo podvomiti. Te energije se ni mogoče dotakniti in je položiti pod mikroskop, saj ni materialna. Tako po pravilih medicinske znanosti ni mogoče razložiti fenomena žareče žarnice, zaradi česar energija zanjo ne obstaja, čeprav žarnica gori.

Če si natančneje ogledamo molekulo H₂O, lahko poleg dveh atomov vodika in atoma kisika opazimo še 18 molekularnih in 15 ionskih povezav. V vsaki molekuli vodika najdemo še okoli milijardo biofotonov (to so delci brez mase, ki potujejo s svetlobno hitrostjo in s katerimi merimo spremembe določenih fizikalnih količin, na primer svetlobe). Voda ima dipolni značaj, kar pomeni, da je pravzaprav miniaturni magnet s pozitivnim in negativnim polom. Zato se molekule vode lahko povezujejo v skupke. Tako lahko zamrznjena voda tvori čudovite kristale. Voda ima torej kristalni značaj, je tekoči kristal. Pomislite, da tudi “osrčje računalnika” ni nič drugega kakor kvarčni kristal. Računalnik shranjuje čisto informacijo, ki je zapisana v kristalni strukturi. Računalniški izvedenci pa že raziskujejo sistem, ki bi bil sposoben zapisati informacije v vodi, s čimer si obetajo povečanje njegovih zmogljivosti.

Dejstvo je, da ne obstajata dve povsem identični molekuli vode. To je mogoče tudi dokazati. Zamrznite vodno molekulo in jo opazujte pod mikroskopom. Dobimo lahko popolno kristalno strukturo povsem določene oblike, ki je edinstvena (dve povsem identični snežinki ne obstajata). Če to vodno molekulo stalimo in nato znova zamrznemo, dobimo enak “prstni odtis”. Tako ima vsaka molekula vode lastno “identiteto”, ki je po vsej verjetnosti shranjena v biofotonski vsebini ene milijarde biofotonov. Ta identiteta je v tekočem, plinastem ali zamrznjenem stanju.

Tridimenzionalno je voda tetraeder (tako kot egipčanske piramide), vsi pa vemo, kako močno energijsko obliko ima tetraeder. Če je voda tako čudovit medij za shranjevanje nihajnih informacij, lahko sklepamo, da ne shranjuje informacij samo v računalniku, temveč tudi iz okolja. Voda nima le lastnega nihajnega spektra, ampak lahko povzema nihajne informacije iz našega okolja.

Oglejmo si pot do žive in energijsko bogate vode. Na poti do tal, ko je voda v obliki dežja, dobi povsem določen frekvenčni vzorec – solarno frekvenco. Kljub že prisotnemu elektromagnetnemu značaju je voda v tem stadiju še juvenilna (to je voda, ki nastane iz magme in pride prvič v obtok). Zaradi zakona težnosti prodre v notranjost Zemlje, pogosto več tisoč metrov globoko. Na tej poti pridobi nadaljnje nihajne frekvence, predvsem frekvence tistih elementov, ki so ustvarili Zemljo. Ko je to končano, voda teče od spodaj navzgor proti površini, ker sledi zakonom levitacije. Sile gravitacije in levitacije so na Zemlji v določenem razmerju, voda pa si prizadeva uravnotežiti se z obema. Šele ko dobi vse elektro- in geomagnetske nihajne frekvence iz globin, priteče na dan kot zrel, naravni izvir. Na to zrelo vodo so modulirane tako imenovane Schumannove resonančne frekvence, ki imajo natančno določeno elektromagnetno nihajno frekvenco 7,83 hertza. To je taktna frekvenca našega planeta in naših možganov, prisotna pa je v celotni atmosferi. Naši možgani se na ta način preko frekvenčnega vzorca vode povežejo z “Zemljinim utripom”.

V tej čisti obliki je vsaka posamezna molekula vode dokazljiv nosilec informacij, saj poseduje celotno strukturo in geometrijo. Torej je živa in lahko izpolni različne naloge v telesu.

Če z biokemičnega vidika opazujemo vodo, ki prihaja iz tako imenovanega svetega izvira (na primer v Lourdu), je strukturirana povsem enako kot voda iz nekaj metrov oddaljenega vodovoda. Biofizikalno pa je mogoče prepoznati razliko. Italijan dr. Cicollo se že več kot 20 let ukvarja s svetimi izviri. Uspelo mu je dokazati, da imajo vsi izjemno visoko kristalno strukturo vode. Višja kot je njena kristalna struktura, več informacij je shranjenih v takšni vodi (s tem je voda tudi bolj živa), s katero lahko naše telo vzpostavi resonanco. Tovrstne resonančne reakcije lahko v našem telesu spodbudijo zdravilne reakcije, zato vsem priporočamo pitje vode iz zdravilnih izvirov (pozor, nekateri izviri so danes že kemično onesnaženi). Spomnite se tudi znanih pitnih kur v zdraviliščih naših prednikov, ki so žal že nekoliko pozabljene.

Ker pa to seveda ni izvedljivo, moramo poiskati možnosti, ki bi vodi dale čim več živosti. Voda, ki vsebuje zanjo specifične informacije v najvišji možni obliki, lahko v našem telesu spodbudi ustrezne resonančne odzive. Znanje o bioresonančni terapiji kaže, da s sprostitvijo resonančnih odzivov sprostimo energijske potenciale, namreč energijo, ki je v polariteti dveh različnih stvari z enako valovno dolžino. Razpoložljivih informacij ni mogoče izbrisati, odpraviti, mogoče jih je le spremeniti. Energije ni mogoče uničiti, lahko jo le spremenimo. Življenja ni mogoče uničiti, lahko preide le v drugo obliko. Vse to je odvisno od informacij in te lahko, če so enake, med seboj stopijo v resonanco. To načelo uporabljamo pri energiziranju vode iz vodovoda, čeprav nobena oblika energiziranja vodovodne vode nima takšne kakovosti, kot jo najdemo v vodi iz svetih izvirov.

Voda iz pipe – navidezna kakovost življenja

Vodovodna voda nima nobene strukture več, saj se te uničijo med nenaravnim pretokom skozi napeljave. Pri tem se moramo zavedati, da se voda zelo občutljivo odzove na pritisk. Tudi zelo dobra voda že po dobrih 80 metrih poti skozi napeljavo pod pritiskom izgubi svojo strukturo in tako postane mrtva. V biofizikalnem smislu takšna voda ne ponuja svojega potenciala. Tako voda iz pipe ne more več posredovati svoje živosti in energije, ki je za nas življenjskega pomena.

Zaradi svojega dipolnega značaja imajo vodne molekule po en pozitiven in en negativen pol. Na podlagi tega potenciala, ki je enak potencialu severnega in južnega pola, lahko molekule tvorijo tako imenovane grozdaste strukture oziroma skupke. V optimalnih razmerah in pri optimalni telesni temperaturi je v enem skupku povezanih okoli 300–400 vodnih molekul. Bolj ko je voda zrela, višja je njena lastna energija in popolnejše in stabilnejše so njene grozdaste strukture. Z njimi voda zajame vse, kar se je v njej raztopilo, ne glede na to, ali gre za ione, strupene snovi ali druge substance. Bolj ko je voda strukturirana (ima grozdaste skupke), več raztopljenih snovi lahko veže, da se potem izločijo prek ledvic. Če pa je grozdna struktura krhka ali nestabilna, se raztopljene strupene snovi znova sprostijo, medsebojno reagirajo in s svojo toksičnostjo znova obremenjujejo telo.

Tako na primer nastanejo tudi obloge apnenca v vodovodnih napeljavah, skozi katere teče voda iz pipe. V tem primeru zaradi slabe strukture pitne vode reagirata v vodi raztopljen kalcij in hidrogenkarbonat, kar povzroča pri nas dobro znane obloge vodnega kamna. Žal pa se to ne dogaja le v vodovodnih napeljavah, temveč tudi v našem telesu. Ker strupenih snovi zaradi uničenih grozdnih skupkov ne moremo preprosto izločiti, se odlagajo v našem telesu, zlasti v krvnih žilah. Voda iz pipe kot mrtva voda s svojimi razbitimi in nestabilnimi strukturami deluje na naše telo bolj v smislu zastrupljanja kot pa razstrupljanja. Voda prinaša življenje, lahko pa nam prinese tudi smrt.

Poleg tega, da je voda iz vodovoda mrtva, nas obremenjuje še s škodljivimi snovmi. V kmetijstvu uporabljajo več kot 300 dokazljivih pesticidov. Od te množice pesticidov so politiki predpisali, da se jih pri analizah pitne vode upošteva le 63 (podatek je za Nemčijo), pri čemer več kot 200 preostalih dokazljivih pesticidov, od katerih jih ima več kot polovica dokazljiv rakotvorni učinek, sploh ni zajetih!

K temu je treba prišteti še vrsto drugih snovi, ki jih sistematično sploh ne preiskujejo:

bakterije, glivice in viruse (tudi v mrtvi, toksični obliki),

industrijsko proizvedene akaricide (strupe za uničevanje pršic), fungicide, herbicide, insekticide, moluskicide (sredstva proti polžem) in nematocide (strupe proti glistam),
anorganske snovi (arzen, azbest, kalcij, težke kovine …),
radioaktivne snovi (plutonij, radij in stroncij 90, ki povzročajo radioaktivnost vode),
hormone, antibiotike in druga alopatska zdravila, ki prek jemanja zdravil pridejo v urin in od tod v vodni krogotok.

Omeniti moramo še farso tako imenovanih “mejnih vrednosti”. Zakonodajalec je, na primer tudi za nitrat, predpisal dopustne mejne vrednosti. Tako kot ima vsak sestavni del našega planeta značilno elektromagnetno nihanje ali elektromagnetno polje, ga ima tudi nitrat, čeprav gre za nenaravno (umetno) polje nihanja. Ne glede na to, ali je v naši pitni vodi en ali 100 miligramov nitrata, že informacija o škodljivi snovi vpliva na naše telo trajno negativno, pa čeprav gre za še tako majhno vrednost. Elektromagnetno polje nitrata ne učinkuje resonantno, temveč disonantno, kar sčasoma lahko privede do bolezni in popolnega energijskega neravnovesja.

Mejne vrednosti niso nič drugega kot določena količina strupenih snovi v pitni vodi, ki so jih naši politiki določili kot sprejemljive. Že dejstvo, da te mejne vrednosti stalno “prilagajajo” navzgor ali navzdol, je dovolj zgovorno. Tako skušajo potrošniku pričarati varnost, ki je ni. Pomislite samo na presenetljivo povečanje mejnih vrednosti dopustne radioaktivne obremenitve po katastrofi v ukrajinski jedrski elektrarni Černobil.

Čeprav so obrambni procesi našega telesa odlično prilagojeni za spopadanje s škodljivimi snovmi, je treba omeniti, da gre pri tej prilagoditvi večinoma za naravne škodljive snovi (seč ali sečna kislina) in ne nenaravne (nitrati, pesticidi, insekticidi …). Odločilno vlogo pri tem imata dolgoletno kopičenje škodljivih snovi in njihovo sinergijsko (medsebojno) učinkovanje, ki ga sploh ne moremo oceniti. Dejstvo je, da so bili naši starši in stari starši izpostavljeni le delcu škodljivih snovi, s katerimi se mora danes spopadati naše telo.

Iz vsega navedenega lahko ugotovimo, kako pomembno je, da je voda, ki jo pijemo, kar najbolj razstrupljena oziroma očiščena. Ne govorimo samo o pitni vodi, temveč tudi o vodi, ki jo uporabljamo za pripravo kave, čaja ali juh, o vodi, v kateri kuhamo zelenjavo, krompir in druga živila. Da, govorimo celo o vodi, v kateri operemo solato.

Ustekleničena in mineralna voda – zdrava alternativa vodi iz vodovoda?

V zadnjem času je mnogo ljudi spoznalo problematiko vode iz vodovodne napeljave, zato so začeli uporabljati ustekleničeno. Prepričani so, da so s tem naredili nekaj za svoje zdravje. Velika zmota. Predpise o kakovosti mineralne in namizne vode določajo vlade. Vsakokratne vrednosti teh predpisov ustrezajo strukturam podtalnice s kemijskega vidika. Ker pa čiste, naravne izvirske vode pogosto ne ustrezajo zahtevam teh predpisov, je njihovo stekleničenje prepovedano! Tako obstaja le malo izvirov z odlično vodo, ki se sploh še sme polniti v steklenice. Kakšen zločin nad človeštvom!

Zmota št. 1: Mineralna voda je čista, zdrava voda.

Mineralna voda je predvsem mrtva voda, saj jo iz izvirov črpajo. Izvirska voda postane zrela šele takrat, ko ima svoj stoodstotni potencial in sama prodre iz zemeljskih globin. Če ta proces zorenja prekinemo z visokozmogljivimi črpalkami, svojega stoodstotnega potenciala ne more doseči. Strukturo sicer lahko ima, vendar praviloma ni stabilna in jo je mogoče z lahkoto uničiti. Voda Volvic (op. prev. najbolj znana francoska ustekleničena voda) je dober primer, kako lahko biofizikalno in tudi biokemično izvrstna voda izgubi svojo kakovost. Voda ne vsebuje škodljivih snovi in klic, torej je biokemično čista. Najprej so vodo Volvic polnili v steklenice, zdaj jo v vse večjih količinah polnijo v plastenke. Plastika pa je umetna snov in ima zelo čista, disonantna, torej nenaravna elektromagnetna nihajna polja, ki lahko že v desetih minutah trajno negativno vplivajo na vodo, tako da od njene osnovne sestave ne ostane prav veliko. Ker tudi to vodo črpajo iz globin, se pomeša s podtalnico, ki vsebuje pesticide in škodljive snovi.

Zmota št. 2: Z mineralno vodo zadostimo potrebam po mineralih.

Svetovni industrijski lobiji polnilcev mineralnih (in ustekleničenih) voda na leto porabijo milijarde evrov, da vzdržujejo takšna zmotna in neumna prepričanja. Znanstvenike, ki trdijo, da z mineralno vodo uživamo minerale in s tem vzdržujemo njihovo ravnovesje v telesu, brez izjeme sponzorirajo lobiji proizvajalcev mineralnih voda. Dejstvo je, da lahko naše telo sprejme minerale samo v organski obliki, torej z živili, anorganskih pa ne more predelati. Tega so sposobne le rastline, ki sprejmejo anorganske snovi v zemlji ali zraku in jih s fotosintezo predelajo in organsko vežejo. S tem postanejo te snovi za nas biološko dosegljive in telo jih lahko neposredno izrabi. Seveda so anorganski minerali prisotni tudi v izvirski vodi, vendar imajo v njej idealno grozdno strukturo, s katero so obdani, tako da jih lahko takoj in brez škodljivih posledic znova izločimo.

Mineralni presežek, ki se odlaga v našem telesu, je treba podobno kot strupe znova izločiti prek ledvic. S tem procesom ne porabimo samo veliko vitalne energije, ampak tudi dodatno obremenjujemo ledvice, njihova zmogljivost se zmanjša in prek ledvic lahko izločimo manj strupov. Ker so v mineralni vodi anorganske snovi in je v 80 odstotkih ta voda mrtva, je težava še večja.

Zmota št. 3: Ogljikov dioksid dodajajo mineralni vodi zato, da je boljšega okusa.

V resnici ogljik dioksid dodajajo zato, da zatirajo klice v njej. V zreli, naravni izvirski vodi ni mogoče najti nobenih klic in škodljivih snovi. Ogljikov dioksid ustvari kislo okolje, ki je eden največjih sovražnikov za sicer zelo nestabilno sestavo vode, saj povzroči pritisk in sestava se po določenem času dokončno uniči. Voda se tudi v posodi premika od zgoraj navzdol in nasprotno, gre torej za proces gibanja vodnih molekul, ki ni nikoli prekinjen. Zato ostane dobra voda tudi v toplem prostoru vedno hladna. Dobra voda je živa, inteligentna, ima spomin in je sposobna stalne regeneracije.

Ozoniranje – naslednji sovražnik struktur v vodi

Okrog 80 odstotkov vseh nemških mineralnih voda zdaj že ozonizirajo, da bi iz njih odstranili klice, s čimer želijo doseči uskladitev s smernicami za pitno vodo (op. prev. podatek za Slovenijo ni znan). V znanstvenih krogih imenujejo ozoniranje vode “kemoterapija za vodo”. Ozonska obdelava je za nekoč živo vodo še zadnji udarec – uniči jo za zmeraj. Z ozoniranjem obdelana voda se ne more več regenerirati. Ker (nemška) zakonodaja ne določa, da je treba potrošnike obvestiti o ozoniranju vode, sploh ne vedo, ali je voda, ki jo pijejo, ozonirana. Nemški zakonski predpisi so šli celo tako daleč, da proizvajalci ne smejo potrošnikov seznanjati niti o tem, da voda ni bila ozonirana. Zakonodajalec je namreč seznanjanje potrošnikov o morebitnem ozoniranju označil kot nelojalno konkurenco, nasprotovanje temu pa se preganja in kaznuje!

Sklep

Pri vodi moramo biti zavestno pozorni, da je energijsko polna in kemijsko čista, drugače se sami spremenimo v filter. Vsi, ki želijo zavestno zdravo živeti, ne smejo pri najpomembnejšem viru življenja, vodi, sklepati nobenih kompromisov.

Z bioenergijskim testom je mogoče dokazati, kako ugodno vpliva prečiščena in energizirana voda na človekovo telo. Tudi če pacient med dvema terapevtskima terminoma ne stori ničesar drugega, kot da zaužije zadostne količine dobre vode, je mogoče s temi metodami dokazati, kako se lahko še tako degenerativna stanja znova stabilizirajo. (Vir Karin Rižner https://czb8.wordpress.com/8-stebrov-zdravja/)

Ostalo gradivo

Voda kot jo danes poznamo je le bleda slika tistega kot je bila pred
industrijsko potrošniško revolucijo, kilometri vodovoda, visok pritisk in
premočrtnost gibanja z pravimi koti na sečiščih, s katerim jo
distribuirajo. V temi, brez sonca pride do naših pip pride mrtva , poleg tega pa še zelo informacijsko ter kemično in fizično onesnažena. Vodovodna voda nima kristalne strukture, izvirska voda jo ima, kar je v svoji knjigi Spomin Vode (Messages from Water) lepo dokazal Japonec Masaru Emoto. Več TUKAJ Pri črpanju in transportu (če so cevi daljše kot 70 metrov) se poruši struktura vode; namesto desno vrteča, postane voda levo vrteča in v telesu ne more opravljati svoje funkcije.

Lastnosti vode

ORP je zelo pomemben faktor, ki se da izmeriti pri vodovodni vodi
v Velenju znaša +300 in nekaj, pri izvirski živi vodi (in ionizirani)
-300 (naj me kdo popravi če se motim)
površinska napetost (skupki vodnih molekul) pri mrtvi vodi težko
prehajajo celično membrano in navkljub zadostnem pitju naše celice
ostajajo dehidrirane, dočim žive vode hidriramo že z polovično (eni
pravijo 1/5) vode

Revitalizacija vode
Zakaj vrtinčenje vode (Imploder itd.) in kakšne so koristi take vode?

Na kvaliteto vode vpliva njena notranja molekularna struktura Imploder http://www.theimploder.com/science.html je
izdelal Dan Winter (<span>www.goldenmean.info</span>)

– Vrtinčena voda je mehka, rahlo alkalna, ima negativni ORP, pravilno
povezane vodne skupke, vsebuje veliko biofotonov in kisika ter dovolj koloidnih
mikromineralov.
– Telo jo lažje absorbira, hitreje prodre v celice.
– Zamenja polariteto toksičnih substanc, kot so težke kovine, pesticidi, nitrati, in s tem odpravi njihov toksičnost- ne prodrejo v celice.
– Upočasni staranje organizma
– Obnavlja telesno energijo in krepi telesno moč
– Obnavlja imunološki sistem in celice organizma
– Vrtinčena voda ohrani vse pridobljene lastnosti tudi po kuhanju, destiliranju, zmrzovanju, ogljikovem filtriranju, reverzni osmozi, radiaciji in kemičnem onesnaževanju

Zadevo je originalno preučil Viktor Shauberger. Vsi patenti pa so na njegovih
dognanjih
http://www.misteriji.net/forum/index.php?f=12&t=209&rb_v=viewtopic&start=100

ref. http://www.mlr-seni.si/vodajezivljenje.html

http://www.mlr-seni.si/vodajezivljenje.html

Voda, brez okusa si, brez barve, brez vonja, ne moremo te določiti,
okušamo te, pa te ne poznamo. Življenju nisi potrebna, ti si
življenje.

*– G. Sauvage de Saint Marc

**
…*Prvina vseh stvari je voda, iz vode je vse in v vodo se vse vrača.

*– Tales iz Mileta

Dokumenti

Ruski film Voda – Istina o vodi – pamćenje vode
je [youtube=http://www.youtube.com/watch?v=DUihwN27ygc&feature=mfu_in_order&list=UL]

http://www.youtube.com/watch?v=pmGYRNE5r5Y&feature=related

http://www.youtube.com/watch?v=T4ojP9VSCn0&feature=related

http://www.youtube.com/watch?v=NsNisX5UUqM&feature=related