Malemu in srednjemu kmetu bodo v času krize in recesije ob prodaji večjih količin prinašale največji možni zaslužek le organizirane lokalne kmečke tržnice, ki so še vsakič doslej odigrale pomembno vlogo pri oskrbi prebivalstva v težjih časih.
Istočasno se ljudje ob vse večji potrebi po povezovanju vse bolj ozaveščajo, da je večina hrane, ki jo dobijo v trgovskih centrih daleč od zdrave hrane. Sodobna prehranjevalna veriga predstavlja pridelavo hrane, v kateri je interes kapitala oziroma multinacionalnih korporacij zelo jasen “vse za ceno dobička.”
Ko hrana in pridelek zgubita obraz in postaneta izdelek.
Obup kmetov, ki vedo, da je takšen način proizvodnje hrane popolnoma zgrešen, vendar v glavnem nimajo izbire, je prav tako jasen in upravičen. Še kako je v tem oziru dragocena hrana iz domačega vrta ali njive. In kako dragocene so majhne slovenske kmetije, kjer je hrana pridelana in ne proizvedena.
Vendar je cenovni pritisk enormen. Uvožena hrana je tako poceni, da lahko slovenski kmet hitro ostane brez kupca.
Zato je prodajati vsem vse težje in dosežena končna prodajna cena postaja na daljši rok vse pomembnejša za malega in srednjega kmeta ter za malega potrošnika že v vidu samega obstoja.
Lokalna pridelava hrane, lokalno gospodarstvo, tradicija, lokalni običaji, lokalna prepoznavnost in integriranost ljudi je tisto, kar nam omogoča obstanek in preživetje v odnosu do globalističnih trendov, ki nam vztrajno režejo korenine, stik z predniki, z izročilom. Več TUKAJ
Podpora lokalnim kmetom in organizatorjem prodaje lokalnih pridelkov
Trenutno priznam sem bolj ko ne izčrpan in entuziazem mi vezano na vzpostavljanje mreže lokalnih kmečkih tržnic usiha. Ekipa Letni časi smo izmozgani in na robu zmogljivosti.
Brez podpore širših razsežnosti preprosto ne bo šlo, slednje mora že v osnovi postati/se obuditi kot interes ljudstva po preskrbi lokalne hrane, ki nosi pečat zadovoljnega kmeta, nosilca naše skupne prehranske in zdravstvene varnosti.
Žal mi je izraziti in razkriti, da se tudi z uvozom cenejših in mnogo manj kvalitetnih pridelkov s prikritim soglasjem pristojnih inštitucij očitno izvaja planirana sabotaža slo kmeta, njegove in s tem naše osnovne varnosti.
Kljub pripravljenosti nas nekaterih tega ne bomo mogli preprečiti, v kolikor spoznanje in pripravljenost konkretne podpore široke javnosti ne bo v porastu za par nekaj ravni.
Dajmo zadržat vizijo uresničitve sanj, čeprav je odziv ljudi trenutno resnično zaskrbljujoč.
Zgolj to , da tehnično spedenamo našo idejo zagotovitve zdrave lokalne hrane še zdaleč ne bo dovolj, da ljudem resnično uspemo približati možnost odvezave od “potapljajočega Titanika”, če le ti ne bodo sposobni ali korajžni prvega koraka vsaj pogledati čez rob palube.