‘Moč skupnosti
Dokumentarni film ‘Moč skupnosti – Kako je Kuba preživela naftni vrh’.
Film govori o specifični izkušnji Kube, ki je zaradi razpada Sovjetske zveze leta 1990 v nekaj tednih izgubila praktično vso dobavo nafte, in je bila zato v naslednjih letih prisiljena uvesti trajnostne in organske rešitve v kmetijstvu in družbi nasploh.
Ob bok risanki
vezano moje videnje spodaj
Neverjetno polje moznosti je pred nami, kolicina znanega pa je zanemarljiva v primerjavi s tem kar se ne vemo, se zavedamo, cutimo….. Nihče nas ni nikoli učil, kako naj sodelujemo z drugimi, kaj je potrebno za uspešno rast in sodelovanje skupnosti, skupine, oz tima ljudi . Vendar ne le, da nas nihče ni učil, ravno nasprotno, vzgojeni smo bili v kompetitivnem in komparativnem okolju, ki je sodelovanje negiralo.
Vendar se tu postavlja bistveno vprašanje, ali se Skupnosti lahko naučimo, dogovorimo…, ali pa je občutek te pristnosti v nas ves čas že prisoten, le v obdobjih prevzgoje na potrošniški individualizem je bil odmaknjen na stran kot nekaj nevrednega…. Skupnost je v nas ali pač je ni, dojemanje lepote, glasbe, miline, ljubezni je v nas, smo mi, ali je pač ni…v tem primeru se naučiti jo pomeni bolj poizkušanje.
Skupnost je družina, v kateri se njeni člani počutijo varne, upoštevane, kjer skrbijo eden za drugega, kjer so brezpogojno pozorni eden na drugega. Je zatočišče nestresa , miru, spontanosti, zaupanja, razumevanja in sprejemljivosti ter tolažbe, kamor se radi vračamo zaradi domačnosti in pripadnosti. V skupnosti so člani enakopravni, a vseeno so vloge in pristojnosti jasno opredeljene. V skupnosti člani lahko izražajo svoje potenciale brez zadržkov posmeha ali zatiranja, k razvoju in izražanju potencialov so ves čas spodbujani s pozornostjo in pohvalo. V družini se vsi konflikti rešujejo konstruktivno in za dobro vseh vpletenih tj. cele družine. Družina je enost vseh članov, kjer člani prostovoljno in samoiniciativno iščejo poti in načine kako prispevati k skupni dobrobiti, le ta je premosorazmerna z obsegom in načinom prispevka posameznih članov ter z namernim sodelovanjem več članov. V okrilju skupnosti/družine si naberemo in obnovimo moči, pridobimo voljo do življenja in ciljnost za nove podvige in ideje.
Skratka men bolj kot učenje skupnosti odzvanja ustvarjanje pogojev, da se ljudem z dobrimi vzgledi spodbudi praspomin na Skupno. Vprašanje v vezi tega tudi , ali učenje skupnosti ne generira sledilcev , na drugi strani pa obujanje spomina vodi prek samoraziskovanja, vključevanja in aktivizem … Vse skupaj potrjuje tudi Skupno spoznanje po pogovoru nas nekaterih s Tomom križnarjem, da nas najbolj pesti pozaba pristnosti, originalnosti, naše integritete z naravo, to , da le tega ne čutimo več kot primarno. Kar se dogaja v Darfurju ni le zaradi vode in nafte , marveč tudi zaradi zadnjih ostankov pristnih ljudi , bogastva pristnosti človeštva, Iz pozabe pristnosti pa posledično izhajajo vse vrste težav , njih brezplodnih poskusov reševanja in problemov naše civilizacije. S tem da ali prepoznavamo potenciale eden drugega in jih vkomponiramo v sodelovanje Skupnosti, ali pač ustvarimo pogoje…, ko lahko vsak sam vsakodnevno prepoznava lastne potenciale in jih spontano nevede integrira v skupno delovanje.
Finančno poslovni uspeh, lastništvo prod. sredstev….. in projekti za boljši svet….dvig zavesti…. , so zgolj nujna posledica naše spontane sinhronosti in sinergije
Skupnost Awramba, žarek upanja
Etiopija je ena najrevnejših držav na svetu, a navkljub revščini njene zgledne skupnosti zagotavljajo upanje. Na severu države je izjemna, napredno misleča skupnost, kjer velja enakost za vse ter občutek za povezano urejenost skupnosti. Zumra Nuru je ustanovitelj in vodja skupnosti Awramba, ki se nahaja približno 635 kilometrov severozahodno od Adis Abebe, v regiji Amhara, ki leži med regijama Bahir Dar in Gonder. Skupnost ima 403 člane v 109 gospodinjstvih
Posebnost te skupnosti je, da nihče od njenih članov ne pripada nobeni uradni veroizpovedi. V skupnosti ni nobene cerkve ali templja. Preprosto verjamejo, da je eno višje bitje, ki omogoča življenje na Zemlji. Ko Zumro, ki je nepismen, sprašujejo o etnični ali verski pripadnosti, preprosto odgovori:
“Mi pripadamo vsaki etnični skupini; ne eni ali drugi; konec koncev smo vsi bitja enega boga (kakorkoli ga že imeujete), imamo le enega očeta. Kako lahko izberemo enega, ko pa lahko imamo vse?” Poudarek je na vsakodnevnem načinu življenja ljudi in ne na njihovi verski pripadnosti.
Awramba (ali Awra Amba, kar pomeni vrh hriba) ima svojo šolo, dom za nego starejših in invalidnih, otroški vrtec, obrtniško delavnico za izdelavo oblačil, mlin in posestvo, ki zagotavlja hrano za skupnost. Tkanje je ena glavnih dejavnosti v skupnosti. Na ročnih statvah izdelujejo majice, obleke, rute, prte in prevleke, ki jih prodajajo v trgovini, dobiček pa se deli v skupnosti. Središče skupnosti je čajnica. Vaščani iz soseščine prinašajo svoje žito v awrambški mlin, ker cenijo poštenost skupnosti. Izvoljeni odbori se ukvarjajo z vsakdanjimi vaškimi zadevami.
Šola, v kateri se učijo osnov branja in znanja iz matematike, se nahaja v stavbi iz blata, kjer geslo na steni poziva vse učence k poštenosti v vseh stikih s soljudmi. Šola člane skupnosti Awramba spodbuja tudi k visoki etičnosti pri delu.
Skupnost ima dom za ostarele, kjer skrbijo za starejše občane in jim zagotavljajo tri obroke dnevno, prostovoljci pa jim pomagajo pri vsakdanjih aktivnostih. Materam z majhnimi otroki je na voljo brezplačno otroško varstvo, tako da po porodu ponovno lahko opravljajo svoje naloge v skupnosti. Skupnost določi varuha, ki skrbi za majhne otroke katerih starši delajo.
Ljudje prihajajo od blizu in daleč, da lahko preučujejo delovanje skupnosti, med njimi so študentje, vladni uradniki in verski voditelji. Skupnost Awra Amba je v dokumentarnem filmu britanske medijske družbe Write This Down prikazala finska režiserka Paulina Tervo, ki jo je pritegnilo mirno in miroljubno vzdušje te podeželske vasi, kjer moški in ženske različnih narodnosti in različnega porekla delajo skupaj v edinstvena eksperimentu, katerega avtor je nepismeni kmet, ki opušča kulturne in verske norme v regiji, da bi sprejeli idejo univerzalnega bratstva.