Moč sodelovanja za zdravo hrano – skupinsko naročanje živil

Posvoji kmeta – OSKRBOVALNICA; Skupinsko naročanje lokalne hrane

Marjan4 komentarji

Pobude za ohranitev malih kmetov po nekaj velikih prehranskih aferah in krizah, ki so se v Franciji zvrstile konec 90. let, so spodbudile, da so se okoljsko ozaveščeni potrošniki sami organizirali in poiskali kmete, ki bi bili pripravljeni za njih pridelovati ekološko hrano na majhnih kmetijah.
V Franciji, kjer dobiva ta oblika ekološkega kmetovanja čedalje večje razsežnosti, za njeno zaledje skrbijo neformalne potrošniške organizacije: iščejo zemljo, ki bi jo bilo mogoče najeti, skrbijo za izobraževanje novih generacij v vrstah kmetov in potrošnikov in v določenih primerih kmetom celo posojajo denar za ureditev novih površin. Iz te oblike neposredne izmenjave, od katere imata korist obe strani, hočejo namreč izriniti logiko biznisa. 
Razširjenost te oblike sodelovanja nam lahko ponazori podatek, da je bilo pred leti samo v enem od pariških okrožij več kot 2000 skupin potrošnikov, zbranih okrog svojega kmeta, delovale pa so tudi okrog manjših mest. Za vse skupine je značilno, da poteka predaja pridelkov na javnih mestih, s čimer po svoje izzivajo oz. ozaveščajo ljudi (povzeto po B.Fras)

Smo ob nastopu zaostrovanja krize pri nas sposobni, da se skupina ljudi zanima za izbranega kmeta, kaj se dogaja na njegovem polju, mu pomaga, z njim sodeluje, ga vzame v skrb – POSVOJI?

Ta trenutek morda kmetje zaradi pritiska neprodanih pridelkov, ki jim propadajo, potrebujejo določeno pozornost, a seveda jo potrebujemo tudi mi, stiska ljudi nasploh je v naraščanju.

Potrebujemo se, eden drugega, vzajemno skrb in pozornost.
 V zameno so namreč zagotovljeni zaupanje, cena in kakovostni pridelki.

ZAKAJ OSKRBOVALNICA – Skupinsko naročanje živil ?
 

  • V teh prelomnih časih, ko korona prizadane skoraj vse in vsakogar, so med najbolj prizadetimi prav ekološki kmetje.
    Le tem je s svojo prizadevnostjo, da nam nudijo kvalitetno hrano najbolj kraten dostop do prodaje zdrave hrane . V teh “čudnih časih ” s svojim izbranim nakupom tako pomagate lokalnim pridelovalcem, ki so po zaprtju izobraževalnih in vzgojno varstvenih ustanov večinoma izgubili možnost prodaje.
  • Pomagajmo jim, da prodajo svoje pridelke, saj bomo hkrati s tem svoje družine oskrbeli z zdravo hrano brez strupov, polno nutrientov in življenjske energije
  • Realizacija skupnih interesov nas krepi kot Skupnost. Dostavo eko živil bomo v zadovoljstvo vseh zainteresiranih (potrošniki in ponudniki) uspešno izvedli, v kolikor nam skupaj uspe zbrati zadostno količino naročil.
  • Pridružite se Skupinskemu naročanju živil in si s tem zagotovite lažji dostop do kakovostnih lokalnih, večinoma ekoloških pridelkov in izdelkov po nižji ceni, neposreden stik s ponudnikom, možnost seznanitve z načinom pridelave/predelave neposredno pri ponudnikih


Spomin na tiste originalne, nepotvorjene in prvinske okuse sadja in zelenjave iz časa, ko živilsko – kmetijska in predelovalna industrija še ni uspela povsem likvidirati naravne hrane,  je morda še živ, sicer pa ga dajmo obuditi.

Vabljeni, pridružite se k

  • Skupinskemu naročanju Eko JABOLK, soka in kisa sadjarstva Pavlič z izpolnjeno naročilnico TUKAJ
  • Skupinskemu naročanju Eko sira Čadrg iz surovega mleka, albuminske skute in sira za peko s kmetije “Pr Križarju” iz Čadrga z izpolnjeno naročilnico TUKAJ
  • Skupinskemu naročanju pomaranč, grenivk, limon, olivnega olja, suhih fig in mandljev z Visa in Brača TUKAJ 
  • Skupinskemu naročanju   Eko krompirja Marabel, korenja, čebule, jabolk, mlevskih izdelkov (moke, kaše, zdrobi….), testenin, jabolčnega soka in kisa ter piva s kmetije Šlibar  z izpolnjeno naročilnico TUKAJ    
  • Skupinskemu naročanju  : Eko  rdeča pesa,  krompir Slavnik,  kuruzni zdrob in moka ter ržena moka z biodinamične kmetije Jamnik  (  z izpolnjeno naročilnico TUKAJ  
  • Skupinskemu naročanju EKO olivnega olja s Kmetije Grižon – Krkavče TUKAJ  
  • Skupinskemu naročanju EKO  suh kaki, suhe fige in suhe hruške s kmetije Marima iz Trebeš TUKAJ
  • Skupinskemu naročanju   Eko radiča, korenčka batata (sladki krompir), zelja, sok aronije, česen, čebula, s kmetije Jagodič TUKAJ
  • Skupinskemu naročanju medu in čebeljih pridelkov čebelarstva Ferenčak iz Brežic z izpolnjeno naročilnico TUKAJ
  • Skupinskemu naročanju Eko krompirja Kokra, pšeničnih, koruznih, ajdovih, prosenih in pirinih mok, kaš ter zdroba s kmetije Kozina z izpolnjeno naročilnico TUKAJ
  • Skupinskemu naročanju Eko testenin in sokov  Dobrote izpod Špilka  z izpolnjeno naročilnico TUKAJ
  • Skupinskemu naročanju EKO krompir Kokra, žita, kaše in moke  Kmetije Krišelj  z izpolnjeno naročilnico TUKAJ

Kako se razlikuje koncept Oskrbovalnice – Posvojite kmeta od klasičnega naročanja preko interneta?

Model skupinskega naročanja živil  je eden vzhajajočih trendov, ki  izziv lokalne samooskrbe rešuje z neposredno prodajo kmetov znanim naročnikom
Zasnovan je kot  priložnost za iskanje sinergij in sodelovanja med kmeti in potrošniki za doseganje situacije vzajemnega zadovoljstva in varnosti.

Vzajemna pobuda s strani društva Ekoci in društva Sorško polje za ohranitev malih kmetov Posvoji kmeta,   tako v prvi vrsti temelji na dejavnostih za  samoorganiziranje potrošnikov, ki so s svojim nakupom pripravljeni podpreti kmeta. Vendar pa mi  želimo še več,  poleg  rednih nakupov pri izbranih kmetih želimo   vzpostaviti  trajno vez medsebojnega zaupanja in pripadnosti, tako, da bi kmetje v naslednjih korakih lahko pričeli s planiranjem pridelave (količinsko in kvalitativno). Na tak način zagotovimo prehransko varnost na višji ravni, kar je tudi cilj pobude. Pot vzgoje zaupanja in kultiviranja odnosov bomo vmes zaokrožili z skupnimi aktivnostmi: izobraževanji na dnevih odprtih vrat pri kmetijah, skupnimi delovnimi akcijami, pomočjo na kmetiji, ipd.  Pomembne so tudi  izkušnje ter znanje ter  zavedanje, da lahko z lastnim zgledom spodbudimo aktivnosti k vzpostavitvi mreže takih in podobnih avtonomnih skupin potrošnikov po Sloveniji.

Vabljeni tudi k ogledu članka na Pobuda za pomoč v epidemiji prizadetim kmetom: kupec prihrani, kmet pridobi na https://www.24ur.com/novice/slovenija/posvoji-kmeta.html

PREGLED ČEBELARSKEGA LETA 2020

MarjanKomentirajte

Začetek sezone je bil zelo obetaven. Veliko sončnih dni je čebelam omogočilo buren spomladanski razvoj, vse dokler ni pomladanska suša popolnoma posušila tla. Tako je bila že prva cvetlična paša na preizkušnji – ali bo narava ponudila čebelam zraven obilice peloda tudi kaj medičine ali ne. V drugi polovici aprila so se temperature nekajkrat spustile pod ničlo, kar je zelo prizadelo našo glavno pašo na akaciji-robinji v Kozjanskem narodnem parku. Na vso srečo je nekaj akacije po vrhovih gričev ostalo manj prizadete, ostalo je pozeblo, tako da smo v maju imeli prvo skromno točenje cvetličnega in akacijevega medu skupaj. Obe paši sta bili prizadeti zaradi vremena, zato so letošnji cvetlični med čebele pomešale z akacijevim –procentualno gledano je 80 % cvetličnega in 20 % akacijevega, kar mu daje še bolj poln okus.
V drugi polovici maja je bil zelo dober obet na javorjevi in hojevi paši, zato smo vse čebele odpeljali v neokrnjene gozdove: Kočevski pragozd, Logaška planota, Javorniki, Pokojišče pri Borovnici ter čakali na prve padavine, saj je suša še vedno vztrajala. A ko so le te prišle, jih je bilo zelo veliko in do druge polovice junija, ko sta začela s cvetenjem lipa in kostanj, je skoraj vsak drugi dan padal dež. Ozračje se je ohladilo in zelo dober obet za krasen gozdni med je šel po vodi.
Svetla točka letošnje bere sta lipov in kostanjev med. Lipovega so naše čebele nabirale v
neokrnjenem Kočevskem rogu in je naravnost odličen, zelo aromatičen in svetel. Kostanjevega, ki je moj najljubši, so čebele nabirale v kostanjevih sestojih, ki se razprostirajo po skoraj celotnih
Gorjancih. Za ljubitelje močnega okusa je ta med prava izbira.
Po lipi in kostanju smo se s čebelami vrnili v gozdove (Kočevski pragozd, Javorniki, Logaška planota), kjer prevladuje jelka/hoja, v upanju, da bi dobili kaj odličnega hojevega ali gozdnega medu.
Žal je bil to konec sezone, tako da smo v začetku avgusta začeli čebele pripravljati na zimo.
Tako imamo letos za vas poleg mnogih medenih produktov tri odlične medove, ki nam jih je narava ponudila, in sicer:
– cvetlični,
– lipov,
– kostanjev med.
Zelo smo se trudili tudi za ostale tri vrste medu, ki se običajno najdejo na naših policah (akacija,
gozdni, hoja), a jih narava v letošnjem letu enostavno ni hotela deliti z nami. Samo upamo lahko, da bo naslednje leto drugače in s hvaležnostjo gledamo na to, kar smo prejeli od nje, ki je tako
skrivnostna in neskončna.
V imenu Čebelarstva Ferenčak,
Rok Ferenčak

Vabljeni k

Skupinskem naročanju medu in čebeljih pridelkov čebelarstva Ferenčak iz Brežic TUKAJ

Vabljeni tudi k branju objave

RAZLIKA MED HLADNO TOČENIM IN SEGREVANIM MEDOM

RAZLIKA MED HLADNO TOČENIM IN SEGREVANIM MEDOM

MarjanKomentirajte

RAZLIKA MED HLADNO TOČENIM IN SEGREVANIM MEDOM
“Mnoge zanima, kakšna je razlika med hladno točenim in segrevanim medom. Da vam lahko odgovorim na to vprašanje, moram začeti pri prvi fazi točenja medu.
Pri Čebelarstvu Ferenčak ob končani čebelji paši iz panjev poberemo satovje z voščenimi pokrovci pokritim zrelim medom. Čebele nežno ometemo iz satov in jih vrnemo v panj. V čistih plastičnih zabojih satovje pripeljemo domov v našo medarno (prostor, ki je opremljen za točenje po HACCP sistemu). Satovje nato odkrijemo s posebnimi vilicami in
damo v točilo, kjer s centrifugalno silo med spravimo iz satja. Med precedimo, da ne vsebuje odlomljenih voščenih delcev, saj ti nimajo v medu kaj iskati. Takšen med se natoči v sode, počaka nekaj dni, da se zbistri in nato se natoči določena kvota medu v kozarce – to je hladno točen med (večina teh medov je še lepo mazljivih in še niso povsem kristalizirani, nekateri pa tudi že kristalizirajo).
Zakaj čebelarji del medu segrevajo?
Vsak pravi med kristalizira. Čebelarji segrevamo med iz več razlogov:
– s tekočim medom lažje operiramo, ko ga iz velikih sodov točimo v kozarce; če med ne
bi bil tekoč, bi ga morali z žlico lepo počasi nadevati v kozarce;
– med je lepšega videza;
– potrošniki imajo v večini raje tekoč med.
Študije so dokazale, da medu ne uničujemo, če ga segrevamo do 40 °C, saj tudi v panju
povprečna temperatura niha nekje med 33°c in 37 °C. Ob takšnem segrevanju se med čez nekaj časa ponovno homogeno v celotnem kozarcu strdi in to je lep znak, da med ni bil pregret/poškodovan.
Pri Čebelarstvu Ferenčak zelo pazimo, da temperatura gretja medu nikoli ne preseže 40 °C. Svojim strankam toplo priporočamo izbiro hladno točenega medu, saj gre le ta
praktično iz panja v kozarec brez kakršne koli termične obdelave in takšen je brez kakršnih koli izgub zagotovo najboljši. Konec koncev ne pravimo brez razloga medu tudi
strd.
Upam, da vam bo moja kratka in poenostavljena razlaga v pomoč pri vaši izbiri.”
V imenu Čebelarstva Ferenčak,
Rok Ferenčak
 
Pridružite se
Skupinskemu naročanju meda in čebeljih izdelkov čebelarstva Ferenčak iz Brežic z dostavo 24.4.2020 v LJUBLJANI
https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdKHvoYUUCcYhVDkgkQNO_VvfDas3eb-u1lEBpwuzUJIMi98Q/viewform
 
Vabljeni tudi k
Skupinskemu naročanju bio sira Čadrg iz surovega mleka, albuminske skute in sira za peko s kmetije “Pr Križarju” iz Čadrga
https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdME5jQA7o8Hgl5OXVOjclJ94QXpVpIVkEhpKuqRtGfnsjFzA/viewform
Več o  medu  v knjigi
Domači med kot hrana in zdravil  –  Mojca Vozel

 

 
 

SPOMNIMO SE PRVINSKIH OKUSOV

MarjanKomentirajte
Oskrba z agrumi, suhimi figami, solato, mandlji in verjetno kmalu še z prenekaterimi drugimi morskimi specialitetami z Jadranskih otokov nam obuja spomin na tiste originalne, nepotvorjene in prvinske okuse sadja in zelenjave iz časa, ko živilsko – kmetijska in predelovalna industrija še ni uspela povsem likvidirati naravne hrane.

 

Mandarine, pomaranče, limone, kivi, grenivke … zaradi vpliva mediteranskega podnebja in velike oddaljenosti od kopna rastejo na otokih v posebnih klimatskih razmerah. Zaradi pomanjkanje padavin, močne izpostavljenosti soncu in vetrovom, rastline niso podvržene boleznim in škodljivcem in se lahko ubranijo pred njimi po naravni poti brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev.
Ti citrusi se za razliko od drugih razlikujejo po močni koncentraciji sokov in vonju ploda, imajo tanko lupino, mandarine pa so brez koščic. So v različnih fazah zrelosti, zato imajo daljši rok uporabe, če so primerno skladiščeni.
Trenutno je v teku Skupinsko naročanje za dostavo Mavčiče 28.2.2020 . Link do naročilnice je TUKAJ
Vabljeni pa seveda tudi k

Vaš nakup je lahko odločilen! sem zapisal v članku “Če zapremo meje, ne preživimo” za revijo Zarja

MarjanKomentirajte

»Odkup pridelkov mora biti stalen, da pridelovalec lahko preživi. Žal so pridelovalci večinoma prisiljeni delovati tudi proti svojim načelom. Ne verjamem, da je vsem konvencionalnim kmetom ljubo polivati njive s pesticidi v vrednosti tudi po več 10.000 evrov naleto. Male kmetije medtem propadajo na dnevni ravni, v Sloveniji, kjer jih je približno 70 tisoč, propadejo vsaj tri na dan. Ob osamosvojitvi smo jih šteli tja do sto tisoč, žal je kmetijska politika očitno nerazumna in forsira velika gospodarstva ter s tem hrano slabše kakovosti.
Mali kmet je v precepu preživetja, in če ga kot potrošniki ne bomo cenili ter z nakupom podprli, bomo kmalu izgubili dostop do dobre hrane.
Naj svoje besede podprem s konkretnim primerom. Ta trenutek, denimo, zbiramo naročila za kmetijo Jamnik za dostavo Stražišče in Mavčiče (eko buče hokaido, fižol, konopljino olje, luščena semena in proteini, rdeča pesa, prosena kaša ter bela, ržena in koruzna moka), ki ima certifikat Demeter in je res kakovostna. A kljub temu da moje objave spremlja več tisoč ljudi, ne uspemo zbrati toliko naročil, da bi Stanko obdržal veselje do dela. Verjetno bo kmetovanje naslednje leto opustil, kmetija pa bo propadla, ker nima naslednika.”

 

 

Lokalna pridelava hrane, lokalno gospodarstvo, tradicija, lokalni običaji, lokalna prepoznavnost in integriranost ljudi vzgaja Človeka v sodelavca narave, v eno z naravo

MarjanKomentirajte

Do pred dvesto leti so naši predniki svojo hrano, žita in vso zelenjavo, pa tudi semena za ponovne posevke pridelovali sami. Človek je bil neke vrste sodelavec narave, ki je kulturne rastline, v sodelovanju z duhovnim svetom in kozmosom, ustvarjal iz divje rastočih rastlin

“Civiliziran” človek pa se ne želi prilagoditi okolju pač pa si je okolje prilagodil zase. Zgradil je mesta, ceste, avtomobile, stroje in napeljal elektriko za delovanje naprav. Ni se pa znal ustaviti.
Bolj kot je izboljšal okolico, da bi si izboljšal življenje bolj zakompliciranega je naredil.

Danes so njegovi otroci prisiljeni hodit v šolo 10-15 let, se učiti kako preživeti v tem zakompliciranem in nevarnem okolju. Medtem pa je zapuščino Prednikov stlačil pod “primitivizem” in “poganstvo”, in jo zaradi podcenjevanja Prednikov razdaja.

Kot družba, razvita družba v 20. stoletju, smo namreč izgubili del dragocenega znanja prednikov, skoraj povsem smo namreč zavrgli dragoceno znanje prednikov.
Izvor vseh naših težav temelji v pozabi pristnosti, originalnosti, naše skladnosti z naravo in predniki, v tem, da le tega ne čutimo več kot temeljno.

Lokalna pridelava hrane, lokalno gospodarstvo, tradicija, lokalni običaji, lokalna prepoznavnost in integriranost ljudi je tisto, kar nam omogoča obstanek in preživetje v odnosu do globalističnih trendov, ki nam vztrajno režejo korenine, stik z predniki, z izročilom – da bi iz nas končno naredili standardizirane potrošnike, enake od Kanade do Avstralije in od Skandinavije do JAR. Gospodarska globalizacija je namreč povzročila hitro rast velikosti in moči korporacij in bank, a hkrati tudi finančno nestabilnost, odvisnost, brezposelnost in veliko ekoloških sprememb.

Uglasiti se s naravnimi elementi in cikli ter pristnostjo, primarnostjo in energijo našega srca in s tem z naravo tako, da le to začutimo kot primarno je bistveno ne le za preživetje pač pa predvsem za spoznajo življenja samega in s tem bivanja neomejene svobode. Z izgubo referenc izgubimo smer, smisel in vizijo bivanja ter obstoja samega.

S predajo svoje nedolžnosti in referenc smo se zabetonirali v pozabo in neobstoj, smo se odrekli otroštvu ter svoji duši, postali pa smo zgolj orodje, živi mrtveci v rokah oz. službi nekoga drugega.

Iz pozabe pristnosti namreč posledično izhajajo vse vrste naših težav, njih brezplodnih poskusov reševanja in problemov naše civilizacije.

Vse ljudi, ki nam je vredno, neprecenljivo in sveto vse kar je povezano z ohranitvijo čiste vode, zemlje, zraka, semen in svobode v pristnih družinskih ter odnosih v skupnostih, Tomo Križnar imenuje STAROSELCI.

Staroselci pa smo po njegovem ogrožena vrsta, cilj je namreč vzgojiti poslušnega in nekritičnega človeka potrošniškega robota. Robot je paradigmi sprejemljiv, staroselci pa smo širom sveta obsojeni na iztrebljenje.

Vprašanje je:
Kako se lahko človek ponovno poveže z naravo iz z njo sodeluje pri podpiranju in ne uničevanju življenja na planetu?

Za Štajersko, Gorenjsko in Ljubljano spet aktualno skupinsko naročanje EKO in živil brez FFS, Vabljeni

MarjanKomentirajte

 

Vprašanje za vse nas, ki si želimo boljšo in kvalitetnejšo hrano je:

Ali smo pripravljeni podpreti kmeta s tem, da ga osvobodimo subvencijske politike, da mu stojimo ob strani tudi ko ni letine (npr. da čebelarja mi kreditiramo takrat, ko ne uspe pridelati nič medu ), da smo pripravljeni plačati več za pridelke in vnaprej, da se obvežemo na letni ravni za naš konkretni odkup in s tem omogočimo pridelovalcu planiranje pridelave.

Načelni razlogi žal malokateremu pridelovalcu kakršnihkoli živil, ki mu je to osnovna dejavnost od katere živi njegova družina, ne omogočajo preživetja. Moja ideja je že od nekdaj sestaviti tolikšno koherentno bazo ljudi in potrošnikov (partnersko kmetovanje), ki bi na dolgi rok uspela zagotoviti kvaliteto pridelave kot si jo želimo sami in bi s tem odločno tudi narekovala smernice. To pomeni, da bi moral biti stalen odkup takih pridelkov, da bi tak pridelovalec sploh lahko preživel. Žal so pridelovalci večinoma primorani delovati tudi po nenačelnih razlogih. Ne verjamem, da je vsem konvencionalnim kmetom ljubo špicat in polivat njive v vrednosti tudi po več 10 000 eur pesticidov letno na svoje njive (primer kolega kmeta iz Komende s cca 40 ha zemljišč).

Pred leti, ko smo ustanovili zadrugo  smo imeli v planu, da bi kmetje in potrošniki v njej skupaj načrtovali tako pridelavo kot tudi odkup, da bi skupaj dogovorili cene in način pridelave ter tako tudi samo kvaliteto. Žal nam to ni ratalo, sredi Ljubljane ni bilo za to dovolj interesa, čeprav nam dobre prakse iz sveta kažejo da je to izvedljivo in da funkcionira.

Tako Male kmetije propadajo na dnevni ravni, cca 70000 jih je v Slo, od tega propadajo s stopnjo vsaj 3 na dan. Ob osamosvojitvi smo jih šteli tja do 100.000, žal je kmetijska politika očitno nerazumna in forsira velika gospodarstva in s tem slabo hrano.

Povprečna slo kmetija meri cca 9 Ha, evropska pa 90Ha. So torej obsojene na propad kmetije, ki bodo manjše od Eu povprečja? Ostalo bo morda 20.000–25.000 velikih intenzivnih kmetij, ki bodo pridelovali kaj?

Mali kmet je v precepu preživetja, če mu ne bo pomoči in razumevanja s strani potrošnikov zgubimo hkrati z njim tudi dostop do dobre hrane.

Smisel mojega delovanja je podpreti malega slo kmeta, ampak trenutno nas je še premalo in nismo povezani do te stopnje, ko bi lahko zagotovili obstoj kmeta, ki bi prideloval načelno. Kmetje ne morejo vztrajati na nečem kar jim ne opravičuje ekonomike gospodarstva, niti ne morejo sami izkati kupcev, ker sicer ne uspejo pridelovati.

Ta trenutek denimo zbiramo naročila tudi za kmetijo Jamnik za dostavo Stražišče in Mavčiče (EKO buče hokaido, fižol, konopljino olje, luščena semena in proteini, rdeča pesa, prosena kaša ter bela, ržena in koruzna moka ) , ki nam je lahko kar tiče stopnje kakovosti pridelave čisti presežek (Demeter certifikat, a kljub temu, da imam res velik obseg kanalov obveščanja (cca 6000 mailing liste, Fb. + baza društva Sorško polje cca 2000…) ne uspemo zbrati toliko naročil, da bi Stanko obdržal veselje do dela v prihodnje, verjetno bo kmetovanje naslednje leto opustil, kmetija pa bo propadla, ker nima naslednika.

Za Štajersko vabljeni k
  • Skupinskemu naročanju eko JABOLK sadjarstva Pavlič https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSfOoBILArjL273U5J91onLWJFoQBQ9tAfSiDijv9hqRfjCTWw/viewform
  • Skupinskemu naročanju Eko krompirja Kokra s kmetije Kozina https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSfwcjcJxiQXP2rSeiX7gQoH9VQIailUXoKvOW027sjcjS9sXA/viewform
  • Skupinskemu naročanju medu čebelarstva Ferenčak https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdKHvoYUUCcYhVDkgkQNO_VvfDas3eb-u1lEBpwuzUJIMi98Q/viewform

Za Gorenjsko vabljeni k

  • Skupinskemu naročanju eko JABOLK sadjarstva Pavlič https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSfOoBILArjL273U5J91onLWJFoQBQ9tAfSiDijv9hqRfjCTWw/viewform
  • Skupinskemu naročanju Eko krompirja Kokra s kmetije Kozina https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSfwcjcJxiQXP2rSeiX7gQoH9VQIailUXoKvOW027sjcjS9sXA/viewform
  • Skupinsko naročanje agrumov, suhih fig in kivija ter mandljev z Visa in Brača https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSff3j3bd5H1GR5u2K0Q9R58aAXMgIvVJ4QzJT_rue1Q3p9gdA/viewform
  • Skupinsko naročanje: Eko Fižol, konoplino olje in moke z biodinamične kmetije Jamnik https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSes5QLap2tZDjwccWxbMWEFNTat37LNBbHfSsNkIGM4NtClnQ/viewform
  • Skupinsko naročanje piva Volk Turjaški https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSf71GTiLx0BWuXZH6ixuOrT5CH_CvZxQ4oUELJ4q6EEAC2Qgw/viewform
  • Skupinsko naročanje: EKO  žita in moke ter bob s kmetije Krišelj https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSfu339BCmMLFkdk065TH9XsrSLdwZHKqyfOwly0lU18GXKbPA/viewform
  • Skupinsko naročanje sladkega krompirja – batata pridelan na Ekološki kmetiji Cvetke Jagodič https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLScfkM8zwEvGBvqfzvAqqMmk4VNV8zmr0WNuCcY_M2zIPPl9nA/viewform
  • Skupinsko naročanje bio sira Čadrg iz surovega mleka, albuminske skute in sira za peko s kmetije “Pr Križarju” iz Čadrga https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdME5jQA7o8Hgl5OXVOjclJ94QXpVpIVkEhpKuqRtGfnsjFzA/viewform

Za Ljubljano  vabljeni k

  • Skupinskemu naročanju eko JABOLK sadjarstva Pavlič https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSfOoBILArjL273U5J91onLWJFoQBQ9tAfSiDijv9hqRfjCTWw/viewform
  • Skupinsko naročanje bio sira Čadrg iz surovega mleka, albuminske skute in sira za peko s kmetije “Pr Križarju” iz Čadrga https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdME5jQA7o8Hgl5OXVOjclJ94QXpVpIVkEhpKuqRtGfnsjFzA/viewform
  • Skupinskemu naročanju Eko krompirja Kokra s kmetije Kozina https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSfwcjcJxiQXP2rSeiX7gQoH9VQIailUXoKvOW027sjcjS9sXA/viewform
  • Skupinskemu naročanju medu čebelarstva Ferenčak https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdKHvoYUUCcYhVDkgkQNO_VvfDas3eb-u1lEBpwuzUJIMi98Q/viewform
  • Skupinsko naročanje EKO česna, čebule in kolerabe s Kmetije Belentin https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSfO9tmb2Tl4dZsEernkdV0jzgcM7LTIB7gNypO-fbWETz3IGg/viewform

Moč sodelovanja za zdravo hrano – Skupinsko naročanje agrumov, mandljev, suhih fig, buć maslenk, krompirja Kokra, sladkega krompirja Batata, sira Čadrg,

MarjanKomentirajte
Skupinsko naročanje agrumov, suhih fig in kivija ter mandljev z Visa in Brača

Mandarine, pomaranče, limone, kivi, grenivke zaradi vpliva mediteranskega podnebja in velike oddaljenosti od kopna rastejo v posebnih klimatskih razmerah. Zaradi pomanjkanje padavin, močne izpostavljenosti soncu in vetrovom, rastline niso podvržene boleznim in škodljivcem in se lahko ubranijo pred njimi po naravni poti brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Ti citrusi se za razliko od drugih razlikujejo po močni koncentraciji sokov in vonju ploda, imajo tanko lupino, mandarine so brez koščic. So v različnih fazah zrelosti, zato imajo daljši rok uporabe, če so primerno skladiščeni.

Skupinsko naročanje: EKO buče maslenke, krompir Kokra, žita in moke ter bob s kmetije Krišelj
Ekološka kmetija Krišelj pd. Pri Šuštarju v Hotemažah na Gorenjskem je nekaj posebnega. Primož Krišelj je ekološki kmetovalec, ki prideluje po načelih permakulture, se pravi s kar najmanjšimi posegi v okolje, ki preživlja družino.
Svoje pridelke prodajajo na domačiji, hodijo tudi na tržnico v Naklo, oskrbujejo nekaj gostiln, odpravijo pa se še na ekološke praznike v Domžale, Celovec, na Dunaj in v Firence.
Primož je priznani permakulturni učitelj, ki pri svojem delu vedno izhaja iz etičnih načel permakulture – kot vede o trajnostnem načinu pridelave hrane in bivanja. Veliko svojega časa posveti opazovanju narave in išče medsebojne povezave med naravnimi procesi tako v rastlinskem kot živalskem svetu.
10 ha obdelovalnih površin namenja pridelovanju poljščin in zelenjadnic. Nadvse ponosen je na staro sorto rdeče koruze iz Rezije, ki jo je pred leti že imel, nato opustil. Danes jo zopet prideluje, saj so njegovi kupci neprestano spraševali zanjo. Prideluje tudi proso, piro, ajdo, krompir Kokro, buče Hokaido, maslenke in zukete, gomoljno zeleno, fižol, paprike in še bi lahko naštevali. Zaradi večjih obdelovalnih površin kolobari, da zmanjša možnost enostranskega izčrpavanja zemlje ter pojava bolezni in škodljivcev. Kvaliteten kompost pravi, da je največje bogastvo vsakega kmeta, zato skrbno kompostira vse organske odpadke iz svojega posestva.

Skupinsko naročanje: Eko Fižol, buče hokaido, konoplino olje, rdeča pesa in moke z biodinamične kmetije Jamnik

Ekološka kmetija Jamnik je kmetija, ki se je pred leti začela preusmerjati v ekološko pridelavo hrane in si je v letu 2014 pridobila certifikat iz preusmeritve v ekološko kmetijstvo. Ekološka kmetija Jamnik ni le klasična ekološka kmetija, pač pa smo se od vsega začetka preusmeritve odločili, da želimo potrošniku ponuditi najbolj zdravo hrano, pridelano po eni najbolj zahtevnih metod, ki izključuje tudi nekatere v ekološki pridelavi dovoljene snovi, to je po biodinamični metodi.
Že več let sodelujemo z Društvom Ajda Vrzdenec, gostimo delavnice in se usposabljamo, kako rastline na primer z zelišči skozi celo leto spodbujati, da bodo bujno cvetele, rasle in dajale ustrezne plodove. Za krepitev rastlin pripravljamo pripravke, narejene iz sestavin kot so kopriva, rman, kamilica, regrat, hrastovo lubje, preslica, baldrijan, bazaltni pesek ipd. po vnaprej z luninim ciklusom določenih dnevih in urah.
Pripravki kot so gnoj iz roga, kremen iz roga, prepariran hlevski gnoj se v majhnih količinah dodajajo rastlinam, da se iz dneva v dan, tedna v teden in meseca v mesec krepijo in ostajajo odporne proti škodljivcem in boleznim.
Pridelki, pridelani po tej metodi, so ob ustreznih vremenskih razmerah bolj polnega okusa od konvencionalno pridelanih rastlin. Za razliko od konvencionalno pridelane hrane, preparirane s kemičnimi snovmi je npr. staranje nekaterih vrst zelenjave po določenem obdobju logična posledica in ne znak slabe kakovosti hrane.

 

Skupinsko naročanje sladkega krompirja – batata pridelan na Ekološki kmetiji Cvetke Jagodič
Batato oz. sladki krompir imamo na naši kmetiji nasajenega na površini 15 arov oranžne, bele, lila in vijolične barve. Sadike si vzgojimo sami, po potrebi jih dokupimo pri certificiranih gojiteljih batata v tujini. Posadimo ga v dobro oskrbovano zemljo z dodatkom biodinamičnega komposta in poškropljeno s preparatom 500 in 501 ob ugodnih dnevih za list in korenino. Pozno poleti ko zacveti, naberemo liste ,ter jih posušimo za diabetični čaj.
Zaradi ročnega sajenja in izkopa je časovno pogojen z fizičnim naporom, od toplega vremena in zadostne vlage, dobro pripravljenih tal pa količina in velikost gomolja.

Skupinsko naročanje bio sira Čadrg iz surovega mleka s kmetije “Pr Križarju” iz Čadrga
Na ekološki kmetiji “pri Križarju” izdelujejo sir Čadrg, ki je polnomastni sir narejen iz surovega kravjega mleka. Mleka torej ne posnemajo in ne pasterizirajo, kot je značilno za tolminski sir, ki ima na tolminskem že sedemstoletno tradicijo. Naprodaj imajo približno mesec in pol staran sir (0,5kg, 1kg ali cel hlebec cca3kg) po ceni 12eur/kg oz. 13eur/kg za vakumirane kose.
Skupinsko naročanje Eko krompirja Kokra s kmetije Kozina po 0,8 eur za kg
Kmetija ki nosi hišno ime Kozina je v ekološki kontroli od leta 1999. Glavnino ekološke pridelave predstavljajo poljščine kot so pšenica, ječmen, koruza, ajda, pira, proso, rž, krompir.
V zadnjem obdobju celotni asortima žit zmeljejo v lastnem mlinu na kamen. Pomembno področje ekološke pridelave predstavlja tudi živinoreja.
Posebnost kmetije je tudi v tem, da so v sodelovanju z Kmetijskim inštitutom Slovenije edini pridelovalec potrjenega
ekološkega semenskega krompirja na območju Slovenije.
Celotno ekološko pridelavo in predelavo kontrolira Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu iz Maribora

 

Skupinsko naročanje piva Volk Turjaški

V kozarcu tako zagledamo rahlo bledo in motno zlato pivo, ki ima rahlo temnejši odtenek, kar lahko pričakujemo že ob imenu na etiketi. Aroma je na začetku dokaj nežna, v njej pa lahko prepoznamo nežne sadne note, travniške in cvetlične vonjave, ter tudi nekaj pridiha medu. S časom in temperaturo pa pridejo bolj do izraza cvetlične arome, ki kasneje dominirajo v vonju. Tudi v okusu bomo na začetku zaznali rahlo sladkobo, ki pa jo kasneje prekrijejo (grenka) zelišča in zmerna hmeljna grenkoba. Na koncu, ter tudi v kratkem pookusu, pa občutimo še nekaj medenega priokusa, ki zaokroži celotno izkušnjo.

Ta domači slovenski ol tako najbolj zaznamujejo zeliščne karakteristike z rahlo medeno hrbtenico, vse skupaj pa da temu pivu nekakšen naraven ali bolj primerno izraženo, priroden, občutek. Na začetku morda deluje nekoliko nenavadno v pivu, saj potrebujemo nekaj požirkov, da se ga navadimo.

Pivo varimo v treh okusih. Steklenica stane 1,5 EUR. Šestorček v darilnem kartonu 10 Eur/6steklenic. In v kartonu, kjer je 12 steklenic za 18 Eur.
Pivo je možno kombinirati ob dostavi po želji kupca pri šestorčku in kartonu.

Skupinsko naročanje EKO česna, čebule in kolerabe s Kmetije Belentin
Domačija Belentin leži na dolenjskem na t.i Leskovški planoti nad Višnjo Goro v vasi Sela pri Višnji Gori.na nadmorski višini 650m. Zaradi svoje lege je izpostavljena precejšnjim vetrovom. Kombinacija prevetrenosti, nadmorske višine, tanke a rodovitne črne prsti ter relativno ravnega terena (z izjemo košenic, travnikov, pašnikov) nudi pridelavi zelenjave kar primerno okolje. Tu česnova in čebulna muha denimo ne povzročata omembe vredne škode .
Na kmetiji dobrih 10 let skladno s standardi ekološke pridelave gospodarimo dobrih 10 let. Tržno pridelujemo med 50-70 ari zelenjave izključno na prostem, dolg 8 letni kolobar (4 leta lucerna, žito, zelenjava, zelenjava, žito) in pa traktorsko okopavanje in česanje po omogočajo naravi in človeku – pridelovalcu – prijazno pridelavo zelenjave z relativno majhno potrebo po ročnem pletju in okopavanju ali zatiranju bolezni in škodljivcev.

Skupinsko naročanje EKO in živil brez FFS za dostavo 20.12.2019 v Ljubljani in Mavčičah

MarjanKomentirajte

Na leto pri nas raztrosimo 550 ton strupenih pesticidov.
Leta 2013 je bilo na trgu 950 ton pesticidov. Od tega je 400 ton žvepla in bakra, ki sta dovoljena tudi v ekološkem kmetijstvu. 550 ton nevarnih snovi pa na leto potrosimo po naših njivah, vinogradih in sadovnjakih.

Kronično izpostavljanje kmetijskim kemikalijam, čeprav pri nizkih koncentracijah, vodi do rakavih obolenj, okvar ob rojstvu, okvar živčevja in endokrinega sistema, alergijskih reakcij in drugih težav. Še posebej je to problematično pri otrocih, razlaga strokovnjakinja s področja kemije dr. Vesna Weingerl.

Zaradi neraziskanih dolgotrajnih povezav med pesticidi, herbicidi in fungicidi ter zdravjem Anton Komat ocenjuje, da supermarket postaja najbolj nevaren prostor v sodobni civilizaciji. (vir: spletna izdaja časopisa DELO – TUKAJ)

Eden od vzhajajočih trendov po svetu izziv rešuje s sodelovanjem vseh vpletenih – kmetov, organizatorjev prodaje (zadrug) in kupcev oz. s sistemom neposredne prodaje kmetov znanim naročnikom z modelom neposredne prodaje skupinsko naročenih kmetijskih pridelkov.

Skupnostno podprto kmetijstvo ( partnersko kmetijstvo oz. CSA Community-supported agricultur poimenovano v tujini ) pa je hkrati odgovor na uničujoče globalistične trende

 

Skupinsko naročanje EKO živil za dostavo 20.12.2019 v Ljubljani in Mavčičah

 

Batato oz. sladki krompir imajo na  kmetiji Jagodič nasajenega na površini 15 arov oranžne, bele, lila in vijolične barve. Sadike si vzgojijo sami, po potrebi jih dokupijo pri certificiranih gojiteljih batata v tujini. Posadijo ga v dobro oskrbovano zemljo z dodatkom biodinamičnega komposta in poškropljeno s preparatom 500 in 501 ob ugodnih dnevih za list in korenino. Pozno poleti ko zacveti, naberemjo liste ter jih posušijo za diabetični čaj.
Zaradi ročnega sajenja in izkopa je časovno pogojen z fizičnim naporom, od toplega vremena in zadostne vlage, dobro pripravljenih tal pa količina in velikost gomolja.

Naročilo lahko oddate TUKAJ

 

Na ekološki kmetiji “pri Križarju” izdelujejo sir Čadrg, ki je polnomastni sir narejen iz surovega kravjega mleka. Mleka torej ne posnemajo in ne pasterizirajo, kot je značilno za tolminski sir, ki ima na tolminskem že sedemstoletno tradicijo. Naprodaj imajo približno mesec in pol staran sir (0,5kg, 1kg ali cel hlebec cca3kg) po ceni 12eur/kg oz. 13eur/kg za vakumirane kose.

Naročilo lahko oddate TUKAJ

 

 

Mandarine, pomaranče, limone, kivi, grenivke zaradi vpliva mediteranskega podnebja in velike oddaljenosti od kopna rastejo v posebnih klimatskih razmerah. Zaradi pomanjkanje padavin, močne izpostavljenosti soncu in vetrovom, rastline niso podvržene boleznim in škodljivcem in se lahko ubranijo pred njimi po naravni poti brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Ti citrusi se za razliko od drugih razlikujejo po močni koncentraciji sokov in vonju ploda, imajo tanko lupino, mandarine so brez koščic. So v različnih fazah zrelosti, zato imajo daljši rok uporabe, če so primerno skladiščeni.
Ponudnik sadja je Aleš Zorenč s.p

Naročilo lahko oddate TUKAJ

 

     

Kmetija ki nosi hišno ime Kozina je v ekološki kontroli od leta 1999. Glavnino ekološke pridelave predstavljajo poljščine kot so pšenica, ječmen, koruza, ajda, pira, proso, rž, krompir.
V zadnjem obdobju celotni asortima žit zmeljejo v lastnem mlinu na kamen. Pomembno področje ekološke pridelave predstavlja tudi živinoreja.
Posebnost kmetije je tudi v tem, da so v sodelovanju z Kmetijskim inštitutom Slovenije edini pridelovalec potrjenega ekološkega semenskega krompirja na območju Slovenije.

Naročilo lahko oddate TUKAJ

 

Ekološka kmetija Pavlič že od leta 1999 z 8,6 hektara predstavlja približno 5 odstotkov vseh ekoloških sadovnjakov v Sloveniji.

Poglavitna dejavnost Pavličeve kmetije je ekološka pridelava jabolk, saj na biološki način pridelujejo kar devet različnih jabolčnih sort.

Vodilna sorta jabolk je topaz, ki predstavlja 70 odstotkov površin, sledijo ji sorte opal, luna, rosana, piros, orion, sirus in pilot. Kmetija je registrirana za pridelavo sadja v ekološki sok, ekološki kis in ekološko suho sadje.
Njihova filozofija in trud, ki ga vlagajo v ta način pridelave, je živeti z naravo in tako za potrošnika pridelati zdravju zelo koristno sadje, ki ne vsebuje pesticidov, nitratov in podobnih snovi.
Proti škodljivcem in nastanku bolezni se borimo le z okolju prijaznimi in ekološko neoporečnimi sredstvi. Ne uporabljamo pesticidov, nitratov in podobnih snovi.

Naročilo lahko oddate TUKAJ

 

Domačija Belentin leži na dolenjskem na t.i Leskovški planoti nad Višnjo Goro v vasi Sela pri Višnji Gori.na nadmorski višini 650m. Zaradi svoje lege je izpostavljena precejšnjim vetrovom. Kombinacija prevetrenosti, nadmorske višine, tanke a rodovitne črne prsti ter relativno ravnega terena (z izjemo košenic, travnikov, pašnikov) nudi pridelavi zelenjave kar primerno okolje. Tu česnova in čebulna muha denimo ne povzročata omembe vredne škode .
Na kmetiji dobrih 10 let skladno s standardi ekološke pridelave gospodarimo dobrih 10 let. Tržno pridelujemo med 50-70 ari zelenjave izključno na prostem, dolg 8 letni kolobar (4 leta lucerna, žito, zelenjava, zelenjava, žito) in pa traktorsko okopavanje in česanje po omogočajo naravi in človeku – pridelovalcu – prijazno pridelavo zelenjave z relativno majhno potrebo po ročnem pletju in okopavanju ali zatiranju bolezni in škodljivcev.

Naročilo lahko oddate TUKAJ

Jože Plut je čebelar doma iz Dvora pri Žužemberku. Cca 200 čebelje panjev pa ima lociranih po najbolj odročnih in divjih koncih Kocevskega roga in v dobri letini pridela več ton različnega medu.

Zakaj je prodajna cena medu tako ugodna?
Cena medu v dostavni akciji je akcijska, lahko bi rekli tudi grosistična, saj gre za skupinsko naročanje in je za nas kupce v tem primeru tako ugodna tudi zaradi preprostega razloga ker Jože sam preprosto ne dela na področju komerciale. Večino njegove prodaje predstavlja prodaja na domu na Dvoru, kjer lahko največ iztrži le po nižji ceni. Preprodajalcev ne mara, drugih prodajnih poti pa se iz neke čudne zadržanosti ne poloti, čeprav bi njegov med v urbanem okolju lahko presegel priporočeno ceno 10-12 eur s strani Čebelarske Zveze.
Med je nesegret. Čebele niso forsirane . Panji pa stojijo na najbolj divjih in neokrnjenih predelih Slovenije.

Naročilo lahko oddate TUKAJ

 

Skupinsko naročanje eko JABOLK sadjarstva Pavlič in KAKIJEV kmetije Majcen

MarjanKomentirajte

Skupinsko naročanje kakijev vrste Tipo kmetije Majcen po 6 eur za platojček ( cca 5 kg )

Kmetija Majcen se prvenstveno ukvarja s pridelavo sadja. Sadovnjaki se nahajajo na različnih lokacijah v bližini kmetije. S kmetovanjem je pričel že oče Franc v začetku sedemdesetih let. Tradicijo sedaj nadaljuje sin Mitja z ženo Jelko, ki vodita sadjarsko kmetijo z veliko mero strokovnosti in z občutkom do varovanja okolja.

V njihovi ponudbi je naravi in človeku prijazno pridelano sadje, in sicer hruške, jabolka, breskve in kaki. Breskve in kaki pridelujejo po ekoloških smernicah. Sadje prodajajo sveže in skrbijo, da je čas od obiranja do potrošnika čim krajši.

Od leta 2012 del jabolk predelujejo v odličen naraven 100 % domači jabolčni sok.

Prodaja sadja se izvaja na kmetiji, lahko pa ga kupite v prodajalnah sadja in zelenjave na Goriškem, v Ljubljani, na ekoloških tržnicah po Sloveniji in še kje. Prodajajo ga tudi v Italijo, in sicer v sosednjo Gorico, Trst in Videm. S ponosom se lahko pohvalijo, da so njihove hruške od leta 2014 naprodaj tudi na policah v Pragi.

Njihovo sadje je dar narave hkrati pa tudi plod spoštovanja in ljubezni do zemlje.

Naročilo željenih kakijev lahko oddate z izpolnjeno naročilnico TUKAJ

 

 

 

Skupinsko naročanje eko JABOLK sadjarstva Pavlič po 20 eur za karton ( cca 10 kg )

Ekološka kmetija Pavlič že od leta 1999 z 8,6 hektara predstavlja približno 20 odstotkov vseh ekoloških sadovnjakov v Sloveniji.

Pavličevi imajo svojo kmetijo kar na dveh lokacijah, v naseljih Zdole in Brezina pri Brežicah. Tam obdelujejo 25 hektarjev kmetijskih površin, od katerih se ekološki sadovnjaki razprostirajo na 8,6 hektarjev. Poglavitna dejavnost Pavličeve kmetije je ekološka pridelava jabolk, saj na biološki način pridelujejo kar devet različnih jabolčnih sort.

Vodilna sorta jabolk je topaz, ki predstavlja 70 odstotkov površin, sledijo ji sorte opal, luna, rosana, piros, orion, sirus in pilot. Kmetija je registrirana za pridelavo sadja v ekološki sok, ekološki kis in ekološko suho sadje.
Njihova filozofija in trud, ki ga vlagajo v ta način pridelave, je živeti z naravo in tako za potrošnika pridelati zdravju zelo koristno sadje, ki ne vsebuje pesticidov, nitratov in podobnih snovi.
Proti škodljivcem in nastanku bolezni se borimo le z okolju prijaznimi in ekološko neoporečnimi sredstvi. Ne uporabljamo pesticidov, nitratov in podobnih snovi.

Naročilo željenih jabolk lahko oddate z izpolnjeno naročilnico TUKAJ