Sodobna spremenjena pšenica je “popoln kronični strup”

Pekarska industrija uporablja pšenično moko, ki je najcenejša in najpripravnejša za izdelavo kruha, a je ena od največjih žrtev sodobnega konvencionalnega poljedelstva. Včasih je bila pšenica visoka, klasje elastično, žitna polja pa so bila prizor zlate lepote. Sodobna znanost pa izriva vse, kar ne prinaša visoke rodnosti. Selekcije že desetletja opravljajo zgolj na temelju pridelka, ki ga prinaša posamična sorta. Starodavna žita so bila hranljiva, toda moderna pšenica zaradi genetske manipulacijer sploh ni več “žito”. Zaradi hibridizacije so popolnoma spremenili in zmaličili genetski zapis originalne pšenice, tako da je sodobna pšenica izgubilia več kot 30% hranilne vrednosti v primerjavi z naravno genetsko linijo. Razmerja in ravnotežje hranil, ki ju je mati narava ustvarila v naravni pšenici je porušeno in spremenjeno do te mere, da človeška prebava in fiziologija preprosto ne more tem spremembam slediti tako hitro.

 

Sodobna spremenjena pšenica je “popoln kronični strup”,

trdi ameriški kardiolog dr. William Davis, ki je izdal knjigo Wheat belly in z njo v ZDA dvignil veliko prahu. V njej pojasnjuje, zakaj bi se ljudje morali izogibati pšenici, o tem pa je spregovoril tudi na ameriški televiziji CBS.


Dr. William Davis je prepričan, da pšenica danes ni enaka kot pred leti: “Danes je to 45 centimetrov visoka rastlina, ki jo je ustvaril genetski inženiring v 60. in 70. letih,” je povedal v jutranji televizijski oddaji This Morning na CBS. “Ta pšenica ima nove sestavine, o katerih vam nihče ni nič povedal. Ena izmed njih je beljakovina, ki se imenuje gliadin. To ni gluten in ne govorim o ljudeh, ki so občutljivi na gluten ali imajo celiakijo. Govorim o vseh drugih, saj smo vsi izpostavljeni nevarnostim beljakovine gliadin, ki je opiat. Ta snov se veže na opijske receptorje v možganih in pri večini ljudi stimulira apetit. Prav zato vsak dan zaužijemo skoraj 440 kalorij več, kot bi jih običajno,” je pojasnil.

S svojimi trditvami, da bi se bilo treba odpovedati kar vsem žitom, je kardiolog dr. William Davis v ZDA dvignil veliko prahu. (Foto: wheatbellyblog.com)

Ne gre torej za to, da bi bila kriva pšenica sama po sebi, a pšenica, ki je močno gensko spremenjena. Na vprašanje, ali bi kmetijska industrija lahko spremenila zrnje v prvotno obliko, je odgovoril, da je to praktično neizvedljivo, ker prinaša premalo dobička. Kljub vsemu meni, da se stvari spreminjajo, saj se vse več ljudi izogiba pšenici v svoji prehrani. Po njegovem mnenju se tako močno izboljša zdravstveno stanje, ljudje pa izgubijo tudi odvečne kilograme. “Če trije ljudje izgubijo štiri kilograme, to ni veliko. A danes smo priča na stotine ljudem, ki na ta način izgubijo 14, 36, 64 kilogramov. Sladkorni bolniki kar naenkrat ozdravijo, ljudje z artritisom takoj občutijo izboljšanje, ljudem prenehajo otekati noge, preneha se jim dvigovati kislina iz želodca, izboljša se stanje pri sindromu razdražljivega črevesja, depresija in tako naprej,” pove dr. Davis.

Da bi se izognili pšenici, predlaga, da jeste “pravo hrano”, kot so avokado, jajca, polnomastni sir, oljke, zdrava olja (oljčno olje, kokosovo olje), meso, ribe, oreščki, zelenjava in občasno sadje. “To je hrana, ki se najverjetneje ni izjemno spremenila s strani velikega kmetijskega posla. Izogibajte pa se žitom. Ko rečem žito, mislim predvsem pšenico, saj v 90 odstotkih žitaric, ki jih zaužijemo, zaužijemo pšenico in ta je najbolj problematična.” Kljub vsemu meni, da bi bilo najbolje, da bi se izognili tudi drugim žitom.

 

 

 

Objavljena še ena iz niza študij, ki razkrivajo neverjetno škodljivo genetsko manipulacijo nad pšenico

Te dni je objavljena še ena iz niza študij, ki razkrivajo neverjetno škodljivo genetsko manipulacijo nad prehranskim artiklom, ki ga večina ljudi dnevno uživa, pa se niti ne zavedajo nevarnosti in škodljivosti – to je pšenica oz. pšenična moka. Človek ne more verjeti, da se o tem več ne piše in osvešča, saj so posledice tega zločina nad naravo in prebivalstvom (še posebej naših otrok!!!) zastrašujoče in katastrofalne.

Sodobna pšenična moka sploh ni naravna in taka, kot bi morala biti. Agroživilski lobi je iz naravne pšenice s pomočjo genetskih manipulacij: križanja in umetno izzvanih mutacij* povsem spremenil genom pšenice. Starodavna žita so bila hranljiva, toda moderna pšenica zaradi genetske manipulacije sploh ni več “žito”. Zaradi hibridizacije so popolnoma spremenili in zmaličili genetski zapis originalne pšenice, tako da je sodobna pšenica izgubilia več kot 30% hranilne vrednosti v primerjavi z naravno genetsko linijo. Razmerja in ravnotežje hranil, ki ju je mati narava ustvarila v naravni pšenici je porušeno in spremenjeno do te mere, da človeška prebava in fiziologija preprosto ne more tem spremembam slediti tako hitro.

* = moderne sorte pšenice so bile poleg križanja ustvarjene s pomočjo obsevanja semen z radiacijo ali pa so bili njihovi kalčki (embriji) obdelani z mutagenimi kemikalijami, gama žarki ali visokimi dozami X žarkov, s čimer so izzvali željene mutacije. Koliko istočasnih negativnih posledic ima to dejansko, so pozabili povedati (kot običajno). Seveda kljub temu, da je že sama taka pšenica škodljiva in neužitna za nas, jo še dodatno obdelajo in rafinirajo, da izgubi še dodatnih 60% koristnih hranil (razumi to, kdor more, to je idiotizem in kriminal samo po sebi). Trenutno je “vroča” za uporabo v prehrani v Kanadi še genetsko modificirana GM pšenica, ki je tolerantna na glifosfat, to je zloglasna aktiva substanca v MONSANTO-vem herbicidu Roundup. Vse za napredek?

Posledica takšnega “posilstva” nad pšenico in drugimi žiti je hitro naraščanje težav pri potrošnikih, ki uživamo takšna žita. Celiakija, za katero pred desetimi leti večina ljudi ni niti slišala, je vse bolj razširjena. Sprva so menili, da gre za prirojeno bolezen – nezmožnost prebavljanja glutena. Število ljudi, pri katerih se težave zaradi glutena razvijajo v starejših letih, nam daje misliti, da imamo tudi na tem področju opraviti s “kolateralno škodo” vojne za dobiček velikih korporacij, ki usmerjajo razvoj kmetijstva. Dokaz več za to trditev so nove ugotovitve, da pražita, ki jih pridelujejo brez kemije (denimo kamut, enozrnica, dvozrnica in nekatere vrste pire), čeprav vsebujejo celo več glutena kot pšenica, velikemu odstotku obolelih za celiakijo sploh ne povzročajo težav.

Sodobna pšenica je »popolni kronični strup«, pravi dr. William Davis, kardiolog, ki je izdal knjigo o najbolj priljubljeni žitarici na svetu. Davis pravi, da pšenica, ki jo jemo danes ni ista pšenica, ki jo je jedla naša babica: »To je 46 centimetrov visoka rastlina, ki je bila ustvarjena preko genetskega raziskovanja v 60-ih in 70-ih«, je dejal Davis. »Ta stvar ima mnogo novih lastnosti za kateri nam ni nihče povedal, kot na primer, da vsebuje nov protein imenovan gliadin. To ni gluten. Ne govorim o ljudeh, ki so občutljivi na gluten in z celiakijo. Govorim o vseh ostalih, ker smo vsi občutljivi na protein gliadin, ki je opiat. Ta stvar se veže na receptorje opiatov v možganih in pri večini ljudi spodbudi apetit, kar povzroči, da pojemo 440 kalorij več na dan, 365 dni v letu«.

 

Dodatno

Zakaj je hrana naših prednikov prava in naravna, tako zelo pomembna?

Vzemite zdravje v svoje roke – Ubežite industriji bolezni; Knjiga Elaine Hollingsworth

Pozabljenje glede izvora in originalnosti osnovnih živil – uvod do Razkroja in Distopije družbe?

Viri:

Kruh: ali veste, kaj jeste?

http://www.viva.si/Zdrav-na%C4%8Din-prehrane/271/Kruh-ali-veste-kaj-jeste

 Gluten Aside – Modern Grain Sucks and Here’s Why
http://www.glutenfreesociety.org/gluten-free-society-blog/gluten-aside-modern-grain-sucks-and-heres-why/
http://www.marksdailyapple.com/why-grains-are-unhealthy/#axzz2cJd1bCMq

http://www.rtvslo.si/blog/marjan_1/objavljena-se-ena-iz-niza-studij-ki-razkrivajo-neverjetno-skodljivo-genetsko-manipulacijo-nad-psenico/85738

Ko hrana in pridelek zgubita obraz in postaneta izdelek je čas za Vračanje k lokalni samooskrbi

15380287_653750464803790_8145457095260541271_n

Sodobna prehranjevalna veriga predstavlja pridelavo hrane, v kateri je interes kapitala oziroma multinacionalnih korporacij zelo jasen “vse za ceno dobička.”


Obup kmetov, ki vedo, da je takšen način proizvodnje hrane popolnoma zgrešen, vendar v glavnem nimajo izbire, je prav tako jasen in upravičen.
Še kako je v tem oziru  dragocena  hrana iz domačega vrta. In kako dragocene so majhne slovenske kmetije, kjer je hrana (rastline ali živali) pridelana in ne proizvedena.
Vendar je cenovni pritisk enormen. Uvožena hrana je tako poceni, da lahko slovenski kmet hitro ostane brez kupca.

Zgrešili smo smer: hrana je postala izdelek!

 

Dejstvo je, da se je dalo 50 let nazaj na kmetiji preživeti z eno kravo, dvema prašičkoma, nekaj krompirja in je šlo. Ker ni bilo nobenih stroškov, razen za olje, sladkor in sol. Vse ostalo so si pridelali sami. Danes pa je situacija zelo drugačna. Stroški so ogromni in če imaš recimo dvakrat večjo površino hleva na žival, kot določa minimalni standard, to povzroča ogomne dodatne stroške, ki jih razen tako, da svoje izdelke prodaš neposredno kupcem, ne moreš pokriti. Francozi so, na primer, izračunali, da je najnižja cena njihovega mleka z ravninskega dela 32 centov, cena mleka z alpskih predelov pa je vse 50 centov. Tako je v Franciji, kjer so kmetije neprimerno večje in s tem učinkovitejše od naših. Odkupna cena mleka je pri nas trenutno okoli 30 centov za liter. Zdaj si pa predstavljajte, kaj to pomeni, če moraš recimo za hlev za 50 krav namesto 400.000€ vložiti 800.000 €.

Večina kmetovje tako v izgubi in vlagajo denar za preživetje kmetije od drugje.. Ekonomska razmerja pri cenah so povzročila pritisk na kmete, ki morajo, če hočejo preživeti, proizvajati ”na veliko”.

To na žalost pogosto pomeni uporabo kemikalij, specializiranih tehnologij in tehnike ter veliko trpljenja za živali.

https://www.youtube.com/watch?v=VyLLRjB3NWk

Celoten sistem je zastavljen tako, da večino cene kmetijskih pridelkov poberejo trgovine, pri pridelavi pa največji delež terja energija, ki se porabi za samo pridelavo in strošek fitofarmacevtskih sredstev. Kdo tukaj največ služi, je jasno.”

Pridelki slovenskih kmetij za zdrav način prehranjevanja

Malemu in srednjemu kmetu bodo v času krize in recesije ob prodaji večjih količin prinašale največji možni zaslužek le organizirane lokalne kmečke tržnice, ki so še vsakič doslej odigrale pomembno vlogo pri oskrbi prebivalstva v težjih časih.
Istočasno se ljudje  ob vse večji potrebi po povezovanju  vse bolj ozaveščajo, da je večina hrane, ki jo dobijo v trgovskih centrih daleč od zdrave hrane.

Lokalna pridelava hrane, lokalno gospodarstvo, tradicija, lokalni običaji, lokalna prepoznavnost in integriranost ljudi je tisto, kar nam omogoča obstanek in preživetje v odnosu do globalističnih trendov, ki nam vztrajno režejo korenine, stik z predniki, z izročilom – da bi iz nas končno naredili standardizirane potrošnike, enake od Kanade do Avstralije in od Skandinavije do JAR. Gospodarska globalizacija je namreč povzročila hitro rast velikosti in moči korporacij in bank, a hkrati tudi finančno nestabilnost, odvisnost, brezposelnost in veliko ekoloških sprememb. Kot rešitev se ponuja lokalizacija. Pomagati je treba lokalnim ponudnikom, da se osamosvojijo od globalnega trga.

Vračanje k lokalni samooskrbi ne pomeni zaviranja napredka pač pa predvsem prinaša prednosti lokalnemu okolju, s tem se ohranijo pomembne vrednote, kot so oskrba z boljšo hrano, manjše onesnaževanje, lokalna identiteta, povezanost in ekonomija ter nasplošno večje zadovoljstvo ljudi. Lokalna samooskrba v zadnjem obdobju ne postaja zgolj zaželena, temveč tudi nujna oblika pridelava hrane. Kupec v njej prihrani, kmet pa pridobi. V globalnem trgu se mora kmet specializirati v pridelavi hrane, lokalno je lahko bolj pester. O tem govori odličen dokumentarni film Ekonomija sreče.

ŽELIM DOJITI

Prepričan sem, da knjigo z naslovom ŽELIM DOJITI, ki jo je napisala Mojca Vozel potrebujemo v osnovi predvsem  kot družba v celoti, ne le mame dojenčkov.

S povratkom k dojenju se namreč rezultira cela paleta pozitivnih efektov. Že od nekdaj zatrjujem npr. da se celostna samooskrba s poudarkom na prehranski samooskrbi šele lahko prične, ko se prek dojenja posledično vzpostavi zaupljiv odnos otroka do matere, s tem pa obuditev primarnega refleksa glede izbire originalnih živil in vedenja, to kar otrokom pač ponudi mati.

Tozadevno vezane kvarne manipulacije medijev in prehranske industrije potemtakem posledično zgubijo vso svojo moč nad nami in predvsem nad našimi otroki.
Bravo Mojca . Z veseljem objavljam povzetek knjige
Predvidevam, da večina uspete prepoznati vrednost te pridobitve v slo knjižni ponudbi ter to izrazite z čimvečjo širitvijo info.

naslovkafinal-500x663

Knjiga ni nikoli nastajala samo zaradi dojenja, ampak ker smo kot družba izgubili del dragocenega znanja prednikov. Kot je napisala v predgovoru kolegica Alenka Benedik, je bilo v 70. letih prejšnjega stoletja dojenje na robu izumirjta – večina otrok je bila hranjenih umetno in prenos znanja iz roda v rod je bil prekinjen. 🙁 Na več mestih v knjigi osvetljujem tudi vzroke, kako je do tega sploh lahko prišlo, zakaj si mora nekaj tako samoumevnega kot je dojenje v današnji družbi pot ponovno utirati in česa 20. stoletje ni hotelo razumeti,v imenu iluzije napredka. Vse je povezano s prehrano sodobnega otroka seveda, rešitev pa je vedno ta, da stvari vzamemo v svoje roke, premislimo o dosedanjih družbenih pogledih in jih spremenimo. Najprej zase. Drugi bodo pogruntali isto, prej ali slej. Se ne bojim.

Dojenje je starodavno. Zakaj je z njim toliko težav?

Čeprav je razvita družba v 20. stoletju skoraj povsem zavrgla dragoceno znanje prednikov, matere danes vztrajno obujajo tisočletno večino in umetnost dojenja
»Ženske dojimo svoje otroke od prvinskih časov, torej odkar obstaja človeška vrsta. Toda to ne pomeni, da je dojenje povsem preprosto. Dojenje je biološko, pa tudi kulturno vedenje, matere se ga moramo naučiti. Potrebujemo toplo besedo, iskreno podporo in pravo znanje. Če karkoli od tega odpove, nastanejo težave in frustracije, včasih poporodne depresije ali tudi bolezni. Družina in širša družba sta tisti, ki močno vplivata na to, kako dojenje steče in koliko časa traja,« pravi Mojca Vozel, svetovalka za dojenje pri mednarodni organizaciji La Leche League International, raziskovalka prehranjevanja otrok in avtorica nove knjige Želim dojiti.   Continue reading

HERBICID GLYPHOSAT, AKTIVNA SNOV V ROUNDAP-U NAJDEN V 77% VZORCEV DEŽJA

Glede na to, da je najpogosteje uporabljen herbicid, podatek niti ni tako presenetljiv. Sicer je kampanja proti glifosatu vsaj nekoliko nenavadna, glede na vprašljive učinke na človeka. Na drugi strani imamo ogromno fungicidov in insekticidov z dokazanimi kancerogenimi in mutagenimi učinki, ki jih nikoli nobeden ne omenja. Točno v tem trenutku ogromno vinogradnikov škropi vinograde s klorpirifosom, ki že v majhnih dozah povzroča razvojne motnje pri zarodkih in otrocih (dokazano in podprto z veliko študijami). Po navodilih proizvajalca je vstop v vinograde prepovedan 12 dni po tretiranju. Sam nisem ob vinogradih nikoli videl opozorilnih tabel, videl pa sem nosečnice, ki se ob in v vinogradih sprehajajo…

unnamed

 

 

Več na

http://www.cornucopia.org/2014/03/roundup-weedkiller-found-75-air-rain-samples-gov-study-finds/

 

Leta 2003/4 so v padavinah našli 21 insekticidov, 18 herbicidov in 40 njihovih razpadnih produktov. Nadvse blagodejen učinek lahko pričakujemo na naš trud na vrtu. Ko se po dežju rastline sušijo, zadnja kapljica ostane na spodnji konici ali okroglini ploda paradižnika. Ob sušenju se zadnja kapljica manjša in koncentracija pesticidov v kapljici veča, dokler ne nastane za naše oko mikroskopsko majhna poškodba. Vanjo se naselijo glive in v nekaj dneh imamo spodnjo sliko.

unnamed1

Mešanica 18tih herbicidov bo nedvomno opravila svoje delo čemur so herbicidi namenjeni, poškodovanju rastlin. In enako usodo delijo tudi druge rastline bolj “špricamo” bolj so rastline bolne bolj jih zdravimo. In kot je nekoč rekel Anton Komat v bolni pokrajini so vsi njeni prebivalci bolni. Pa dober tek vam voščim.

 

Komentar dr. Gorazd Pretnar

 

Več na to temo

 

GSO hrana in igranje rulete z našim zdravjem

 

“Glifosat je MANJ toksičen kot namizna sol”

 

Množični strupi so samo del načrta

 

 

Prekomerna medikalizacija mater in otrok – Jesenski seminar

Spoštovani,
Vabimo vas na celodnevni izobraževalni seminar, ki bo v soboto, 24. septembra 2016, v Ljubljani.
Predavala bosta nemški zdravnik Friedrich P. Graf, dr. med. in homeopat, in hrvaška zdravnica Lidija Gajski, dr. med.
Tema seminarja je PREKOMERNA MEDIKALIZACIJA, predvsem mater in otrok oz. kako poskrbeti za zdravo nosečnost, zdrav porod in zdravo otroštvo. Zanimali nas bodo naravna krepitev imunskega sistema, pa tudi razlogi, zakaj je čedalje več nepotrebnih in tveganih medicinskih posegov ter kako se z njimi soočati.
V priponki vam pošiljamo podrobnejše informacije, program seminarja in prijavnico.
Prijave že sprejemamo in sprejemali jih bomo do zapolnitve mest.
Lep pozdrav,
ekipa Zavoda Naravna imunost

Seminar Prekomerna medikalizacija_24sept2016_prijavnica-page-001 Seminar Prekomerna medikalizacija_24sept2016_prijavnica-page-002 Seminar Prekomerna medikalizacija_24sept2016_prijavnica-page-003 Seminar Prekomerna medikalizacija_24sept2016_prijavnica-page-004

Zemljenje ali Stik človeka in zemeljskih tal ter posledice pomanjkanje stika z Zemljo

Od stvarstva, organizma Zemlje kot bitja, od ciklov narave ter od sebe ODTUJEN je sodobni človečnjak popolnoma zgubljen.
V svoji domišljavi nevednosti si voli še bolj odtujene predstavnike v svoja posvetna in svetna predstavništva, kateri delujejo ODTUJENO ne le do prepotrebnih principov navezave na naravne elemente pač pa tudi ODTUJENO celo do teh, ki so jih volili.
ODTUJENI vsi skupaj tako ostajamo čvrsto pogojeni v tej skrajno omejeni realnosti zadovoljni z bežnimi zadovoljstvi in koristmi, občasno potešeni z izpolnitvijo nagonov, večinoma pa zafrustrirani, nezadovoljni, jezni, prenavelicani vsega in zgubljeni v iskanju tega kar nas naj bi osrecevalo brez pojemka.
 
STIK Z ZEMLJO REŠUJE ZDRAVJE – OZEMLJEVANJE
 
Indijski jogiji že tisočletja vedo, kako zelo pomemben je stik z zemeljskimi tlemi. Med meditacijo sedijo na tleh, na živalski koži. Po njihovem prepričanju prihaja energija od zgoraj v zemljo in od tam v ljudi, če so ti povezani s tlemi. Indijski jogiji pogosto živijo tudi v votlinah, v katerih so z vseh strani obdani z zemljo. Nekoč so indijskim kraljem priporočali naj spijo na posteljah z odejo iz tankih bakrenih vlaken, ki je bila z bakreno nitjo in palico, zapičeno v tla na prostem, in tako ozemljena. Tudi Indijanci častijo zemljo. Na tleh sedijo zato, da so v stiku z njeno materinsko močjo. Starejši si pogosto sezujejo mokasine, hodijo bosi in se tako krepijo.
 
Več kot desetletje si je Američan Clinton Ober, strokovnjak za napeljevanje kabelske televizije, neutrudno prizadeval opozoriti zdravnike in znanstvenike na preprosto in pozabljeno dejstvo, da je zemlja pod našimi nogami nosilka čudovite zdravilne energije in da stik z njo ne škoduje, temveč samo koristi.
 
 
 
Njegovo življenje se je začelo na farmi, v ameriški državi Montana. Že kot najstniku mu je za levkemijo umrl oče, ostal je z materjo in petimi mlajšimi brati, zato je kot najstarejši sin moral opustiti šolanje in prevzeti kmetijo. V zgodnjih šestdesetih letih, ko so njegovi bratje že odrasli, pa se je odpravil v mesto in se zaposlil v razvijajoči se kabelski televiziji. Veliko je delal na terenu pri postavljanju kabelskih povezav in se ukvarjal tudi s trženjem. Nato je leta 1972 ustanovil svoje podjetje specializirano za televizijski in radijski prenos, in to je preraslo v vodilno podjetje s tega področja v Združenih državah Amerike. Užival je sloves vrhunskega podjetnika in strokovnjaka. Leta 1993, ko mu je bilo devetinštirideset let in je bil poslovno izjemno uspešen, bogat, družinski oče, poln energije, pa se je vse spremenilo. Po rutinskem čiščenju zobnega kanala zaradi hudega granuloma se mu je zdravje zelo poslabšalo. Po številnih preiskavah so odkrili obsežen abces (ognojek) v jetrih, teh je bilo prizadetih kar 80 odstotkov. Zdravniki so mu odkrito povedali, da je njegovo življenje ogroženo, in svetovali, naj uredi vse zadeve pred dokončnim slovesom od sveta. Le neki mladi kirurg mu je predlagal zelo tvegano operacijo, s katero bi mu odstranil večino jeter in tako bi morda vendarle preživel. Clinton Ober je privolil v operacijo. Po slabem mesecu zdravljenja in fizioterapije je odšel domov in počasi začel okrevati. Kar nekaj mesecev je potreboval, da je lahko naredil nekaj korakov, in leto dni, da je prehodil dva kilometra, medtem pa so jetra že zrasla do prvotne velikosti.
 
Med okrevanjem je imel dovolj časa za premišljevanje o sebi in svojem življenju. Ugotovil je, da je postal suženj svojega dela in bogastva, zato je sklenil, da bo začel živeti drugače. Bolj za »svojo dušo« in v dobro drugih ljudi. Poklical je svoje že odrasle otroke, ki so živeli na različnih koncih Združenih držav Amerike, in jim predlagal, naj vzamejo, kar želijo, vse drugo pa bo prodal. Prodal je hišo, podjetje je prodal zaposlenim, si kupil avtodom, vanj naložil le najnujnejše in se z njim odpravil na pot. Naslednja štiri leta je tako potoval po ZDA in pri tem iskal sebe in svojo prihodnjo življenjsko nalogo. Ko pa je prišel v Sedono, kjer ga je prevzela lepota pokrajine, se je odločil, da se bo tam za nekaj časa ustalil.
 
 
 
Dan, ki je spremenil njegovo življenje
 
Nekega dne, ko je sedel na klopi pred lokalno veletrgovino in opazoval mimoidoče, se mu je pogled ustavil na njihovi obutvi. Opazil je, da je večina ljudi obuta v teniške copate ali čevlje z gumijastimi ali plastičnimi podplati. Tudi sam je bil tako obut. Zamislil se je predvsem nad tem, da so tako obuti ljudje izolirani od tal, in se začel spraševati, ali morda to ne vpliva na človekovo zdravje. Tudi sam se po operaciji ni več počutil dobro, bolela ga je hrbtenica in tudi spal je slabo. Zato je jemal zdravila za spanje in prebujanje ter protibolečinska zdravila.
 
Šel je v svoje najeto stanovanje in poiskal merilnik električne napetosti (napravo, ki meri razliko v električnem potencialu med zemljo in poljubno električno napravo ali med dvema poljubnima mestoma v električnem krogu). Nanj je priklopil približno 15 metrov dolg ozemljitveni kabel, ki ga je skozi stanovanje napeljal na prosto in tam zvezal s palico, potisnjeno v tla. Vrnil se je v stanovanje in začel meriti vrednost statične elektrike, ki ji je bilo izpostavljeno njegovo telo, saj je bil v stanovanju izoliran od zemeljskih tal.
 
Ko je na primer šel mimo svetilke, se je na merilniku število voltov povečalo. Tako je preveril vpliv vseh električnih naprav v stanovanju in ugotovil, da od vseh naprav na njegovo telo nista vplivala le hladilnik in računalnik, in sicer zato, ker sta bila edini napravi, ki sta bili ozemljeni. Tako je spoznal, da bi morale biti ozemljene prav vse električne naprave, da ne bi vplivale nanj. Nato je šel v spalnico, legel na posteljo in ugotovil do tedaj največji vpliv elektromagnetnih polj, saj je bila postelja nameščena ob steni, polni električnih napeljav.
 
Naslednji dan se je odpravil v trgovino, kupil metalizirani lepilni trak, iz njega na postelji naredil provizorično mrežo in posteljo z ozemljitvenim kablom ozemljil. Nato je legel na mrežo ter ugotovil, da na tako ozemljeni postelji elektromagnetna polja ne vplivajo na njegovo telo. Ko je tako ležal, je tudi zaspal in se zbudil naslednje jutro. Zaspal je, ne da bi za to potreboval uspavalne tablete. Tako je bilo tudi vse nadaljnje noči. In ne samo to, s spanjem na ozemljeni postelji so bolečine v hrbtenici sčasoma pojenjale in tako je lahko opustil še protibolečinske tablete.
 
Prijateljem je pripovedoval o presenetljivem dogajanju in jih prosil, naj tudi oni preskusijo podobno ozemljitev s provizorično mrežo iz metaliziranega lepilnega traku na svojih posteljah in z ozemljitvenim kablom, povezanim z zemljo. Začel jih je torej »ozemljevati«. Eden od prijateljev je opazil, da so mu izginile artritične bolečine, drugi, da nima več sindroma nemirnih nog, neka prijateljica je opazila, da so se umirile menstrualne bolečine in predmenstrualni sindrom, četrta, da lahko diha in je astma ne duši več in tako naprej … Skratka, vsi so nenadoma dobro spali, se zbujali spočiti in polni energije.
 
Clinton Ober je tako spoznal, da je telo brez stika z zemljo nenehno izpostavljeno vplivom elektromagnetnega polja številnih naprav in se nepretrgano polni s statično elektriko – vse te ugotovitve pa so vredne natančnejšega raziskovanja. Odpravil se je na različne univerze in tam iskal gradivo o ozemljitvi ljudi, vendar ni našel ničesar, medmrežje pa se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja šele razvijalo. Spomnil se je tudi svojega indijanskega prijatelja, ko je še živel na kmetiji v Montani in mu je ta pripovedoval, kako je bilo, ko je njegova sestra hudo zbolela za škrlatinko. Dedek je izkopal luknjo v zemljo in vanjo položil deklico, zraven pa zakuril ogenj, da ji je bilo toplo. Tako je ležala nekaj dni in − ozdravela. Tudi njej je stik z zemljo pomagal premagati bolezen.
 
Clinton Ober je našel le izsledke medicinskih raziskav o vplivu obutve na stopala in hrbtenico, saj obutev sili telo v drugačen položaj nog pri hoji in stanju kakor bose noge. Bosonogi človek manj obremenjuje sklepe in manj je plantarnega fasciitisa (vnetja tetive stopalnega loka). Clinton Ober je želel tudi izvedeti, ali morda ozemljeno spanje lahko človeku škoduje. Strokovnjaki za elektrotehniko so mu zagotovili, da se to ne more zgoditi, saj je ozemljeno stanje naravno stanje organizmov. Nenaravna pa je ločitev od tal. Našel je tudi informacijo, da že obstaja združenje bosonogih (Society for Berefoot Living) – v njem je že več tisoč članov − ki ljudem svetuje, naj sezujejo nogavice in čevlje in hodijo bosi.
 
Trnova pot do priznanja
 
Clinton Ober je ugotovil, da še nihče ni znanstveno proučeval povezave med ozemljitvijo ljudi in njihovim zdravjem. Veselil se je svojega odkritja, obenem pa dvomil, ali je res vse tako, kot se mu dozdeva. Tudi drugi ljudje so dvomili o tem. Nekateri pa so bili le sprejemljivi za novost in so zaradi svojih zdravstvenih težav, ker niso imeli kaj izgubiti, dovolili, da jih je ozemljil. Prav izboljšanje njihovega zdravstvenega stanja ga je spodbujalo, da je še naprej proučeval ta pojav. Odločil se je odpraviti v Kalifornijo in tam zbuditi zanimanje raziskovalcev, ki so proučevali spanje, strokovnjakov iz elektroindustrije, zdravnikov in drugih znanstvenikov, vendar mu niso prisluhnili. Počutil se je kakor tujec v tujem mestu, zato se je odločil, da bo prvo raziskavo financiral kar sam. Povezal se je s podjetjem, ki je izdelovalo varovalno opremo pred elektrostatično elektriko in naročil izdelavo posebnih prevodnih podlag; tem je dodal še kovinski gumb, da je lahko podlago povezal z ozemljitvenim kablom, napeljanim na prosto do palice v tleh. Imel je torej pripomočke, vendar ni imel bolnikov, na katerih bi svoje ugotovitve preverjal, saj mu jih ni hotel »odstopiti« noben zdravnik. Zato je prostovoljce z zdravstvenimi težavami poiskal kar v frizerskih in kozmetičnih salonih. Najprej so njegove podlage in ozemljitev preskusili lastniki teh salonov, in ko so se prepričali o njihovi koristnosti, so k temu nagovorili še svoje stranke. Nazadnje je zbral 60 oseb z motnjami spanja in bolečinami v sklepih ali mišicah (38 žensk in 22 moških). Razdelil jih je v dve skupini, kontrolno in eksperimentalno. Obe skupini, ki pa nista vedeli, katera je ozemljena, sta spali na enakih podlagah, le da je pri kontrolni skupini z izolatorjem preprečil ozemljitev. Poskus je trajal 30 dni in pokazalo se je:
 
  • da je 85 odstotkov ozemljenih oseb hitreje zaspalo,
  • 93 odstotkov jih je spalo vso noč in to veliko trdneje kot prej,
  • da se je pri 82 odstotkih pomembno zmanjšala otrdelost mišic,
  • pri 74 odstotkih so popustile kronične bolečine v hrbtenici in sklepih ali povsem izginile,
  • 100 odstotkov udeležencev se je ob prebujanju bolje počutilo.
 
Ljudje so povedali, da so se jim ublažile še druge bolezni: astma, težave z dihali, revmatoidni artritis, visok krvni tlak, predmenstrualni sindrom in tudi vročinski valovi v menopavzi.
 
Po tej prvi raziskavi, objavil jo je v spletni reviji ESD Yournal, so se mu postopno začela odpirati vrata in do danes se je število znanstvenih raziskav o ozemljitvi ljudi povečalo. Dr. Joe Mercola eden najvidnejših ameriških splošnih zdravnikov in tudi zdravnik osteopat, ki pa se je posvetil predvsem alternativnemu zdravljenju, meni, da je odkritje Clintona Oberja najpomembnejše zdravstveno odkritje dvajsetega stoletja.
 
 
 

Stik človeka in zemeljskih tal

 
Že stoletja je znano, da imajo tla posebno vrsto zdravilne energije in so temelj naše povezanosti z naravo. V kitajski tradiciji je energija vesolja skupek energij nebesnih teles, ki vplivajo na Zemljo, predvsem sta to energiji Sonca in Lune. Zemeljska energija, na katero vpliva in jo nadzoruje vesoljska, pa teče po energijskih črtah in energijskih vzorcih ter je posledica vpliva zemeljskega magnetnega polja in energije staljene Zemljine sredice. V zemeljski energiji pa ima vsa živa in neživa narava tudi svoja lastna energijska polja.
 
Ko hodimo bosi, pobiramo zemeljsko življenjsko energijo, ne da bi se tega zavedali. To je tudi razlog, zakaj ljudje vaje za krepitev telesa in duha (jogo, tai či, či gong) tradicionalno delajo bosi. Pri vajah iz kitajske tradicije je poudarek na zakoreninjenju, to pomeni, na izmenjavi energije med podplati in energijo tal predvsem skozi točko yongquan na podplatih, ki je v akupunkturi znana kot točka »ledvice 1«.
 
Nekaj tega so zanesljivo vedeli tudi stari Grki. Po grški mitologiji se je Heraklej, eden največjih junakov grške mitologije, bojeval z velikanom Antejem, ki je bil nepremagljiv, dokler se je dotikal Zemlje, svoje matere. Heraklej pa je poznal njegovo skrivnost, zato ga je vzdignil od tal in ga zadavil.
 
Pri ozemljitvi smo v stiku z Zemljo, saj samo ta stik omogoča sprejem prostih elektronov in električnih signalov iz Zemljinih tal ter odpravlja električno neravnotežje zaradi pomanjkanja elektronov v človeškem telesu in telesu drugih živih bitij. Človeško telo potrebuje za normalno delovanje sončno svetlobo, da lahko ustvari nujno potrebni vitamin D, v stiku s tlemi pa dobi »električno hrano«, to je elektrone, ki jih Clinton Ober imenuje vitamin G (G – ground, temelj, tla).
 
Znanstveniki šele v zadnjem času raziskujejo in spoznavajo povezave med Zemljinimi tlemi in človekom ter velikanski pomen tega stika. Ugotovili so, da Zemljina električna energija ureja vibracije človekovega telesa, tako kot dirigent ohranja povezanost in ritem vsega orkestra. Živimo in delujemo »električno« na »električnem« planetu. Vsak od nas je zbiralnik dinamičnega električnega kroga. V živi matrici našega kompleksnega telesa milijarde celic nenehno prenašajo in sprejemajo energijo s programiranimi biokemičnimi reakcijami. Električna polja prenašajo hranila in vodo v celice in vsak tip celic deluje v nekem vibracijskem območju. Električni pojavi omogočajo naše premikanje, način vedenja in ravnanja.
 
Večina ljudi se niti ne zaveda svoje bioelektrične narave, še manj svoje električne ali energijske povezave z Zemljo. Ljudje zahodne civilizacije smo sami pretrgali ta stik: nosimo obuvala iz umetnih snovi, oblačimo se v umetne materiale, živimo v izoliranih stavbah, spimo v posteljah iz izolacijskih snovi, dvignjenih od tal; zato ne preseneča, da je takšno »odklopljeno« telo nagnjeno k napačnemu delovanju, vnetnim boleznim in pospešenemu staranju.
 
 
 

Posledice pomanjkanje stika z Zemljo

 
Kaj se dogaja s človeškim telesom, če je ločeno od Zemljinih vibracij, so pokazali drastični poskusi, ki so jih v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja opravili na svetovno znanem Inštitutu Maxa Plancka v tedanji Vzhodni Nemčiji. Stotine prostovoljcev so v posebno prirejenih podzemnih prostorih več mesecev izolirali od električnega zemeljskega polja. Ves čas so skrbno nadzorovali njihovo telesno temperaturo, spanje, izločanje urina in druge fiziološke kazalnike. Vse poskusne osebe so sčasoma razvile veliko nenormalnih in celo kaotičnih vzorcev, nekakšno aritmijo od glave do peta. Ritem budnosti in spanja se je porušil, izločanje hormonov je iztirilo, telo ni več moglo normalno delovati. Ko pa so poskusne osebe spet navezale stik z vibracijami s površja Zemlje, se je njihovo stanje zboljšalo. Končna ugotovitev raziskave je bila, da mora biti človekova notranja ura nenehno povezana z utripom Zemlje, ki uravnava dnevne ritme vsega življenja na planetu, sicer človek ne more več normalno delovati.
 
Že Hipokrat, »oče medicine«, je pred več kot 2500 leti vedel, da nas bolezni ne prizadenejo iz » vedrega neba«. Razvijejo se iz majhnih vsakdanjih prekrškov proti naravi. Ko se teh nabere dovolj, izbruhne bolezen.
 
In kako je dandanes? Čedalje več ljudi je bolnih, med boleznimi prevladujejo srčno-žilna obolenja, diabetes tipa 2 in rak. Za vse te bolezni je tudi značilno, da so povezane s kroničnimi vnetji. Kot so leta 2004 zapisali v reviji Time, »ne mine teden, v katerem ne bi bili objavljeni izsledki nove raziskave, ki potrjuje, da je neko kronično vnetje spet škodilo telesu«. Kronično vnetje prizadene notranje stene arterij, ki oskrbujejo srce in možgane, in to pripelje do srčne in možganske kapi. Kronična vnetja poškodujejo živčne celice v možganih ter prispevajo k demenci in Alzheimerjevi bolezni. Pospešujejo razmnoževanje bolnih celic, te pa se lahko preobrazijo v rakave.
 
Ko so zdravniki začeli namenjati več pozornosti vnetjem, so italijanski raziskovalci leta 2006 prvi vpeljali nov izraz in sicer inflamm-aging (staranje zaradi vnetja). S tem izrazom so skušali poudariti, da sta kronično vnetje in zmanjšana sposobnost obvladovanja stresa poglavitna dejavnika staranja.
 
Danes velja, da je vnetni proces temeljni vzrok več kot osemdesetih kroničnih bolezni. Vnetje pa je posledica delovanja več dejavnikov: genov, nezdravega prehranjevanja, onesnaženja zraka, čezmerne telesne teže, pomanjkanja gibanja, bivanja v »mrtvih« stanovanjih in hišah ter pomanjkanja stika z Zemljo, z njeno naravno električno površinsko energijo − to pomanjkanje pa povzroči primanjkljaj elektronov v telesu. Sodobno življenje je pretrgalo povezavo s stabilizirajočo električno energijo Zemlje in tako porušilo naravno, ozemljeno stanje telesa.
 
Težave s čevlji
 
Obuti smo v obuvala, ki noge zavarujejo pred mrazom in mokroto ter drugimi neugodnimi dejavniki. Dr. William Rossi, ortoped iz Massachusettsa, izvedenec za zgodovino razvoja čevljarske industrije, pa pravi, da tisti, ki se ukvarjajo s čevlji, ne vedo nič o nogah, tisti, ki negujejo noge, pa nič o čevljih. V številnih člankih opozarja, kaj vse nam povzročajo čevlji, saj normalna hoja pri vsakem človeku, ki je obut v čevlje, iz biomehanskih vzrokov ni več mogoča. Odkar smo pred nekaj stoletji začeli nositi čevlje, smo uničili prvotno anatomsko obliko človeške noge.
 
Na stopalu je približno 1300 živčnih končičev na 6,5 kvadratna centimetra, torej več kakor na katerem koli drugem delu telesa. Zakaj se živčni končiči tako zgoščujejo prav na podplatu? Da bi ohranjali stik s tlemi. Enako je z živalskimi okončinami. Vsako živo bitje na Zemlji z nogami, tacami ali koreninami srka energijo iz zemeljskega elektromagnetnega polja. Dr. William Rossi pravi, da so noge nekakšna antena z manj znano, vendar življenjsko pomembno nalogo: priteguje energijo iz zemlje, podobno kakor rastlina za svoje prehranjevanje odvzema vlago tlom. Čeprav se je motil v domnevi, da je ta energija po svoji naravi magnetna, saj se je izkazalo, da je energija na površju Zemlje predvsem električna, pa se ni motil v tem, da je ta energija odločilna za naše zdravje. Z nogami to energijo sprejemamo, in sicer kot proste elektrone, ki se pretakajo med številnimi frekvencami. Te vibracije naravnajo našo notranjo uro in preskrbijo telo z življenjsko energijo – elektroni sami stečejo v telo, ga uravnajo z električnim potencialom Zemlje in ohranjajo ta potencial. In tako kot vsaka električna naprava tudi človeško ali živalsko telo potrebuje ozemljitev, da bi dobro delovalo, sodobna obutev pa to onemogoča. Najbliže idealnemu čevlju so indijanski mokasini, izdelani iz živalske kože, ki jih poznajo že 14 000 let.
 
Dr. David Wolfe meni, da so čevlji morda najnevarnejša iznajdba vseh časov, saj je po petnajstletnem proučevanju vpliva prehrane in načina življenja na človekovo zdravje spoznal, da so prav čevlji najpogostejši vzrok za nastanek vnetij in avtoimunskih bolezni. Ko obujemo čevelj s podplati iz umetnih snovi, se odpovemo tudi zdravilni energiji.
 
Sodobne stavbe, v katerih večinoma živimo in delamo, nas ločujejo od zdravilne zemeljske energije. Samo ljudje, ki živijo v pritličju in so v stiku z zemljo, cementom, marmorjem ali kamnom, so v stiku z zemeljsko energijo, drugi pa ne. Uživanje zdrave hrane in vdihavanje čistega zraka pripomoreta k človekovem zdravju, vendar se mora človek naučiti tudi povezovanja z zemljo. Tudi kravo v hlevu, kjer je vse izolirano, zebe, če pa to kravo spustimo na prosto ob enakem vremenu, se počuti dobro in dobro prenaša tudi mrzle noči. Perutnina, ki se lahko prosto pase, ne zboli, na farmah pa je bolezen stalnica. Divje živali, ki živijo na prostem, so zdrave, čeprav, gledano z našega zornega kota, živijo v neugodnih razmerah.
 
 
 
Kako pomaga ozemljitev
 
Naravna energija, ki jo oddaja Zemlja, preprečuje vnetja, ki so začetek večine sodobnih bolezni in staranja. To je morda najpreprostejša in najnaravnejša metoda, kako ozdraviti številne bolezni in preprečiti staranje. Do zdaj je dokazano, da ozemljitev rešuje številne težave: odpravlja nespečnost, kronične bolečine različnega izvora, izčrpanost, posledice stresa, zmanjšuje strah, pomirja živčevje, uravnava izločanje hormonov, vzpostavlja naravne telesne ritme, redči kri, uravnava krvni tlak, lajša napetost v mišicah, pospešuje zdravilne procese, telo varuje pred vplivi elektromagnetnih polj številnih naprav, pospešuje regeneracijo po intenzivni športni dejavnosti, preprečuje prehitro staranje in še in še. Stopnja izboljšanja je od človeka do človeka različna, pomembno pa je stik z zemljo ohranjati, kajti če se človek preneha ozemljevati, se težave in bolezni povrnejo.
 
Clinton Ober svetuje, naj gremo čim pogosteje v naravo in se ogibamo asfaltnim cestam, raje izberimo hojo po travi ali makadamu. Skušajmo čim več hoditi bosi, po mokri travi, ki še bolje prevaja zemeljsko energijo, sedeti ali ležati na tleh, se kopati v rekah, jezerih ali morju ali vsaj nositi čevlje z usnjenimi podplati. Čim pogosteje se naslonimo na drevo in tako sprejmimo tudi nekaj njegove energije.
 
Eden od prvih vidnih zunanjih znamenj izboljšanja zdravja pri ozemljitvi je sprememba barve obraza: sivina izgine in obraz spet žari. Sprememba se zgodi zato, ker ozemljitev izboljšuje prekrvitev. Ljudje z mrzlimi nogami znova začutijo v njih toploto, tisti z astmo in efizemom pa laže zadihajo. Stabilizira se živčevje, izboljša prebava, zmanjša artritis, ublažijo ekcemi, luskavica in suha koža. Tudi oči niso več suhe in pekoče. Alergije pojenjajo.
 
Ljudje, ki se ozemljujejo, trdijo, da se počutijo bolje že v eni uri, pogosto že po 20 minutah, ne glede na to, ali hodijo bosi, sedijo z bosimi nogami na tleh ali pa so ozemljeni s pripomočki. Raziskave so potrdile takojšnje fiziološke spremembe in pomembno izboljšanje električnega delovanja telesa že v 30 do 40 minutah. Nekaterim ljudem je tenzijski glavobol popustil že po petih minutah, pri kroničnih boleznih, kot je artritis, pa so začutili izboljšanje nekako pol ure po ozemljitvi. Previdni pri ozemljitvi morajo biti le bolniki, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi.
 
Za trajnejše spremembe stanja, ki ga povzroči stres, pri motnjah spanja, dolgoletnih bolečinah in motnjah telesnega ritma pa se morajo ljudje ozemljevati dlje časa. Najpomembnejše je, da spijo ozemljeni, saj je spanje idealni čas, ko se telo zdravi samo.
 
Če se človek po tednu ali mesecu ozemljevanja preneha ozemljevati, se prejšnje težave kmalu ponovijo, zato je pomembno, da postane ozemljevanje redno.
 
Človek se ozemljuje že, če hodi bos, vendar pa je danes veliko ljudi čez dan na delovnem mestu ali v hišah brez stika z zemljo. Da bi bili lahko ozemljeni tudi v svojem domu, in sicer kar po vtičnici, še zlasti, da bi lahko vsak spal ozemljen, je Clinton Ober razvil celo vrsto pripomočkov, od ozemljenih ležišč, rjuh, spalnih vreč, ozemljevanja v avtomobilu, pri športu in podobnih drobnih pripomočkov. Razvil je tudi posebne protibolečinske obliže, ki delujejo podobno kot ozemljitev na postelji, le da se takšen elektrodni obliž nalepi na boleče mesto.
 
BISTVO OZEMLJEVANJA
 
Zemlja je negativno nabita in ima na voljo neskončno veliko negativno nabitih prostih elektronov. Ko smo v stiku z zemljo z bosimi nogami, sedimo ali ležimo, prosti elektroni naravno stečejo s kraja, kjer jih je veliko (torej iz zemeljskih tal), tja, kjer jih primanjkuje (v človekovo telo). Električni potencial obeh se nekako po pol ure izravna, in to imenujemo ozemljitev. Če je v telesu veliko škodljivih prostih radikalov, ki so po naravi pozitivno nabiti, potem množica Zemljinih negativno nabitih elektronov premaga pozitivno nabite proste radikale v našem telesu in odločilno pripomore k zdravju.
 
NEKAJ PRIČEVANJ
 
Dr. Elisabeth Hughes, 53, Palm Springs, Kalifornija
 
Ko je bila stara enaindvajset let, je zbolela za neko virusno boleznijo, za katero so sprva menili, da je mononukleoza, nato pa so ji v naslednjih petindvajsetih letih zdravniki postavljali vse mogoče druge diagnoze: od sindroma kronične utrujenosti, virusa Epstein-Barr, fibromialgije in drugih. Dobila je zelo veliko zdravil in tudi zaradi tolikšne količine zdravil njeno telo ni več prav delovalo. Kljub vsemu je gospa doktorirala iz psihologije, se zaposlila v gospodarstvu, in tam dosegla vodilni položaj. Vendar vse do srečanja s Clintonom Oderjem ni mogla ozdraveti. Ko jo je ta ozemljil, se je po šestih tednih ozemljevanja prerodila. Ozdravela je, zdravil ni več potrebovala, pa tudi vročinski valovi kot posledica menopavze so izveneli.
 
Brianna Andreson Gregg, 23, Springfield, Oregon
 
Brianna je bila maratonka, z neredno menstruacijo. Ko je začela spati ozemljena, se ji je menstruacija uredila.
 
Olivia Biera, 30, Los Angeles, Kalifornija
 
Gospa je poklicna plesalka tradicionalnih azteških plesov in veliko nastopa. Zanjo je bil ples že več let prava muka, saj je imela kronično vneto desno koleno. Magnetna resonanca ni pokazala obrabe, le močno vnetje. Koleno je bilo zelo otečeno, vnetje je kar vztrajalo in je trpela hude bolečine. Pomagali niso ne zdravila, ne masaže, ne različni alternativni prijemi. Leta 2007 je začela spati ozemljena in po tednu se je vnetje ublažilo, po šestih tednih se je skoraj za polovico zmanjšalo in po letu dni je bilo koleno ozdravljeno 90-odstotno. Presenetljivo pa je bilo še nekaj drugega: bila je zasvojena s kajenjem cigaret in čeprav se je že prej na različne načine skušala kajenja odvaditi, ji to ni uspelo. Z ozemljevanjem pa se je te razvade mimogrede znebila, postala je tudi manj razburljiva in bolj umirjena.
 
Zgledi so iz knjige Earthing
 
Daja Kiari; objavljeno v reviji AURA, december 2012, št. 280
 
Vir: Clinton Ober, dr. Stephen T. Sinatra, Martin Zucker: Earthing
 
Fotografija: Bigstockphoto.com
 
Objavila Aura http://www.aura.si/stik-z-zemljo-resuje-zdravje-ozemljevanje/
Dne 24. 4. 2016
Alternativno zdravljenje, Arhiv člankov, Človek in zdravje,
 

 

Ker naše telo ni ozemljeno, smo energijsko podhranjeni.

Delovanje človeškega v telesa je v svoji osnovi električno. Vsako celico lahko pojmujemo kot mikroskopsko majhno električno napravico. Premikanje hranil in vode v celice in iz njih poteka pod vplivom električnega polja. Mnoštvo različnih celic prejema in oddaja energijo v skrbno
programiranih biokemičnih reakcijah. Na nek način vsa naša dejanja poganja električna energija. Srce, živčevje, mišice in imunski sistem, vse to so električni podsistemi našega telesa. Če se električno ravnovesje poruši, to skoraj zagotovo občutimo.
Dokler smo bili v stiku z Zemljo, smo iz njenega naročja prejemali nežno hranilno energijo, ki vpliva na fiziološke procese v telesu, spodbuja zdravje in vitalnost. Bosonoga hoja, sedenje, stanje ali spanje na tleh so človeštvu dolgo omogočali, da so elektroni s površja Zemlje lahko prehajali v telo in se je vsak del telesa električno uravnal – organi tkiva in celice. Zdaj, ko smo izolirani, pa smo energijsko podhranjeni
13432234_1125470520809349_6840761145088870621_n
 

13466047_1125470537476014_1533521826190919318_n

Lastna pridelava živil ne le za samooskrbo pač pa za OZEMLJEVANJE oz. SAMOZDRAVLJENJE prek stika z energijo Zemlje

 

Namernemu stiku z zemljo, zaradi zdravja, pravimo „zemljenje“. Zemljenje ima vse več privržencev. Eni tekajo v naravi bosi, drugi si pomagajo z ozemljitvenimi rjuhami in ozemljitvenimi blazinami, ki jih postavljajo pred tipkovnico ali na tla pod mizo in se jih dotikajo z bosimi nogami. Zato da lahko elektroni prosto odtekajo s površja v človeka, v zemljo, med hojo, spanjem in med delom. Bosonoga hoja, sedenje, stanje ali spanje na tleh so človeštvu dolgo omogočali, da so lahko elektroni s površja zemlje prehajali v telo in se je vsak del telesa električno uravnal – organi, tkiva in celice.
Zdaj ko smo večinoma obuti, izolirani, pa smo energijsko podhranjeni. Glavna hipoteza raziskovalcev zemljenja je, da lahko prosti negativno nabiti elektroni iz Zemljine površine prodrejo v človeško telo, kjer nevtralizirajo pozitivno nabite proste radikale, ki jim elektronov manjka. Prosti radikali ali reaktivne kisikove spojine danes veljajo za pomembnega povzročitelja kroničnih vnetij, ki so v ozadju številnih degenerativnih bolezni sodobnega človeka.
c19cc48c0e5705c21836e4298ecf62b2
Ob stiku z zemljo se zniža električni potencial telesa (napetost), ta je posledica elektromagnetnega sevanja, ki ga oddajajo električne naprave okoli nas. Ta padec električnega potenciala lahko izmerite tudi sami doma, potrebujete le voltmeter. Izmerite, kakšen potencial imate, ko niste ozemljeni, in kakšnega, potem ko se ozemljite.
Ob ozemljitvi naj bi elektroni potovali skozi prevodno telo na mesto, kjer jih primanjkuje. Poiščejo proste radikale in se z njimi povežejo. Več o delovanju energije zemlje na naše telo lahko preberete tudi v knjigi Zdravilna moč zemlje. Da bi začutili, kako vse skupaj deluje, pa se morate le sezuti … Preprosto? Niti ne. Življenje v mestih, dolga zima in drugi „dosežki civilizacije“ so nas od zemlje toliko oddaljili, da bosonoga hoja ni vedno preprosto izvedljiva
12523972_1077755038914231_7596416974230067488_n

 

 

 

Lastna pridelava hrane ponuja priložnost bosonogega stika z zemljo vsaj že v marcu.

 

12495134_1077764692246599_2274818896613943773_n

Otroci so instinktivno bosi ob stiku z zemljo

Prehranska Samooskrba je eden najbolj zlorabljenih pojmov zadnjega časa, vse bolj postaja politična floskula prežvecenih politicnih klišejev dopadljivih političnih in kojekakvih  gverilskih in etično spornih nastopov za všečne nastope posameznikov, ki se želijo samopromovirati.

12718260_963898163695044_1837204371573259450_n
Dejansko pa je samooskrba s hrano nekaj najbolj samoumevnega že od nekdaj, le sedaj se to vprašanje nekako zelo popularizira. Zanjo ne rabimo megalomanskih projektov, pač pa le en manjši preblisk v glavah zadostnega števila ljudi, da se s tem posledično večina zave prvobitnosti naveze z zemljo, vodo, zrakom in svetlobo ( Več TUKAJ in TUKAJ)

2e0af90803de45d3ce679973ea1db09e

SAMOZDRAVLJENJE prek stika z energijo  Zemlje

https://www.youtube.com/watch?v=ezsZInhnfxE

   13129333_603227846510275_1761278040_n

Sorodne objave:

Prehranska Samooskrba je eden najbolj zlorabljenih pojmov zadnjega časa, vse bolj postaja politična floskula za všečne nastope posameznikov, ki se želijo samopromovirati.

https://marjankogelnik.wordpress.com/2015/11/28/uglasitev-na-naravne-elemente-in-cikle-pomembnejse-kot-kdajkoli/

https://marjankogelnik.wordpress.com/2016/01/03/zemlja-velika-mati-je-zivo-bitje-nasa-uglasitev-z-njo-pa-je-v-funkciji-prezivetja-in-pomenu-zivljenja-samega/

https://marjankogelnik.wordpress.com/2016/05/09/geomantija-celostna-ekologija-je-umetnost-ustvarjanja-harmonicnega-okolja/

Prvinska moškost in ženskost vrs. trendna atrofičnost žensk ter feminiziranost moških

7197

“Ženska je rojena z vsemi dobrimi lastnostmi, mirom in ljubeznijo, a te kvalitete postopoma izgublja, moški pa dobre lastnosti pridobivajo. Emancipacija nas je pripeljala do tega, da morajo ženske garati kot moški, kronično pomanjkanje ženske energije ljubezni, kot je trend v današnji družbi, se tako odraža v hladnih odnosih med ljudmi, v nehvaležnosti in nespoštovanju starejših, vzgoji otrok brez prave ljubezni in odtujeni ter razcepljeni družbi.

Če ženska neguje preveč moških karakteristik njena zavest postane hladna in napeta, njena naravna lepota zbledi.
Bog jih blagoslovi, nisem proti tem, da delajo, le naj delajo, želim si le, da bile srečne, to je vse.
“Zavoljo materinstva imajo ženske kar šestkrat močnejše čute, misli, intuicijo, čustva in izjemno moč potrpljenja, zaščite, inspiracije ter brezpogojne ljubezni.
Ženska, ki pravilno usmeri te darove, je sposobna iz moža in družine napisati krasno zgodbo o uspehu (in obratno) ter tako dobiti vse, kar želi in potrebuje, ženska, ki pa se z moškim prepira, nima nobene možnosti najti srečo v družinskem življenju.”

O.G. Torsunov

Tradicionalni moški izginja. Tisti tapravi moški z močno notranjo energijo počasi izginja, ker ga tempo življenja, način življenja, poženščena dela (pisarne..) prisiljujejo v stanje v katerem je pasiven.

http://i100.independent.co.uk/article/where-in-the-world-do-men-do-the-most-housework–lknY5tqDcl

Brez trdega dela (kopanje, sekanje,…) ne izkoristimo polnega potenciala moškega telesa. Že tako borni preostanek hormonske »moškosti« pa postopoma kastrirajo kemikalije v okolju, katere so istočasno tudi toksična nevarnost za moški reproduktivni sistem. Več v objavi Poženščeni moški, dobivamo populacijo aptamilcev…

1545773_537731096334331_687493264_n

 

Po drugi strani pa so ženske v naši družbi  ekvivalentne moškemu in skoraj več ne vidijo  potrebe po moškemu, ker vse lahko naredijo same(skoraj…). Zato mislim da se moramo bolje povezati z naravo, imeti svoj vrt, njivo….potreba po kvalitetnem prešvicanju in kasneje po počitku da se napolnimo s testosteronom je bistvena…

 

V korelaciji moške vloge treba nujno povprašati tudi po ženski vlogi. Materinskost po vzoru “kamene dobe”

1508999_710932105606723_46657803_n

v primerjavi z anoreksičnimi , atrofičnimi in brezvitalnimi “lepoticami ” svetovnih thin_runway

modnih pist kliče po resnem pomisleku glede forsiranja sodobnega standarda žensk vezano na vizijo ženke prihodnosti, ki naj bi obudila osnovni ženstveni princip za potencialno posledično opolnomočenje moškega prihodnosti.

Preprosto si ne predstavljam sveta prihodnosti svojih vnukov ob prevladi mačističnih atrofičnih žensk in feminiziranih moških brez jajc

Zaključek

V ženski je animus, v moškem anima; če moški ne integrira notranje ženskosti in ženska notranje moškosti, nista celovita, nista v stiku s sabo. Gresta v ekstreme in ustvarjata matriarhat/patriarhat (odvisno, kdo si prisvoji nadvlado). Je pa res, da je kriza čutenja sebe in posledično spontanost, zaupanje vase, odločnost danes pogosta.

 

  Zelo dobro je te stvari obdelal tudi K.G. Jung. On je opredelil pojme anima in animus kot ženski princip v moškem in animusa kot moški princip v ženski. Tao nadalje govori o pretoku energije, prav tako pa tudi druge filozofske šole poznajo to energijo pod splošno znanim pojmom kundalini. Vse te šole poudarjajo pomen pretoka te energije s temeljnjim smotrom dviga zavesti. Smisel dviga zavesti je, da spoznamo, da smo vsi eno. Strogo ločevanje ženskega in moškega principa, kot pravilno to pripisujemo zahodu, se imenuje dualizem , ki je sicer tipičen za vsa materialistična dojemanja sveta, sebe in drugih, črno beli svet torej.

Da najdeš stik s prvinsko moškostjo ali ženskostjo in svojo iskreno energijo moraš dandanes veliko iskati in kopati po sebi, saj se moraš otresti poceni mainstream popularnih vzorcev, ki jih prodajajo popoldanski kvazi duhovni guruji. Ti te nonstop bombardirajo, zavajajo in filozofirajo o življenskih rečeh.

Izraz Bog tako ni po-srečen, saj s slovničnim moškim spolom besede neizogibno nakazuje samo moški aspekt tega, kar označuje ta beseda, kar je seveda samo polovica resnice; uporabnik te besede povsem z-greši Boginjo, ženski aspekt . Slovnično in tudi vsebinsko nevtralna beseda in s tem veliko bolj pravilen izraz Božanstvo predstavlja elegantno rešitev, saj vsebuje oba tudi sicer lepo združljiva aspekta oz. s-pola. Stvar ni brez-vezna, saj je povezana s večstoletnim psihološkim, družbenim in tudi fizičnim zatiranjem žensk (in seveda tudi ženskega aspekta duševnosti pri moških) s strani številnih vladajočih religij in političnih partij.

ČUDEŽ uporabe efektivnih mikroorganizmov v kmetijstvu, vrtičkarstvu….

Naša življenja so odvisna od bitij, ki jih je na bilijonkrat več od nas, pa jih je kljub temu videl le malokdo. In vendar je tako! EM tehnologija ali tehnologija efektivnih mikroorganizmov pomeni gojenje, uporabo in obnavljanje močnih populacij koristnih mikrobov v okolju in v različnih sistemih. In zakaj bi to bilo zanimivo za naš vrt, kmetijo….? Bakterije in glive so sposobne čistiti, obnavljati habitate, razgraditi ksenobiotike (naravi tuje spojine), razgrajevati organsko maso in izboljševati plodnost tal.

 

 

Kaj so efektivni mikroorganizmi (EM)?

efektivni-mikroorganizmi-EM

Profesor Higa iz fakultete za kmetijstvo na Univerzi Ryukyu, Okinawa, Japonska, je v dvajsetih letih razvil mešanico mikroorganizmov, ki so nam pomagali na različnih področjih v življenju. To  mešanico efektivnih mikroorganizmov imenujemo EM in je sestavljena iz različnih vrst mikroorganizmov, ki so jih nabrali v naravi in jih gojili na svojstven način.
Nekatere mikroorganizme v medicini in prehrambni industriji že dolgo poznajo in so izredno koristni za človeka, živali, zemljo in vodo. Seveda EM efektivni mikroorganizmi niso bili gensko spremenjeni. Popolno neškodljivost in varnost EM mikroorganizmov se v različnih raziskavah na Japonskem in povsod po svetu vedno znova dokazuje.

KATERI SO NAJVAŽNEJŠI MIKROORGANIZMI V EM?

To so bakterije mlečnokislinskega vrenja, kvasovke, fotosintetske bakterije, aktinomiceti in encimatsko aktivne glive. Vsi ti mikroorganizmi so že davno vključeni v medicino in živilsko tehnologijo in so za človeka, žival, rastlino, tla in vodo zelo koristne. Mikroorganizmi EM niso gensko tehnološko obdelani.

KAKO DELUJEJO EFEKTIVNI MIKROORGANIZMI (EM)?

Delovanje EM temelji na dveh pomembnih načelih:
. NAČELO DOMINANCE (PREVLADOVANJA)
. NAČELO (FERMENTACIJE)

Na splošno ločimo 3 vrste drobnoživk:
. drobnoživke razgradnje (destrukcije)
. drobnoživke priložnosti (oportunosti)
. drobnoživke gradnje (sinteze)

EM IN NJEGOVA UPORABA V ČLOVEKOVEM OKOLJU NIMA OMEJITEV ČLOVEK JIH LAHKO OMEJUJE SAMO Z SVOJO MISELNOSTJO
zap.štev. PROBLEMI REŠITVE
1 Revitalizacija konvencionalnih kmetijskih površiv

in priprava za ekološko kmetijstvo

Pospešena in cenovno ugodna revitalizacija tal z EM v smislu

predelave v zemlji ostalih fitofarmacijskih preparatov in umetnih gnojil

2 Klasično dolgotrajno kompostiranje, z niz stranskimi

produkti in nekakovostnim kompostom

Pospešeno kompostiranje z EM v smislu fermentacije in mikrobiološke

higienizacije ter skrajšan čas kompostiranja na 6-8 tednov brez posebnih

za obračanje komposte grede.Humus je prve kvalitet po uredbi RS brez

omejitve uporabe.

3 Onesnaževanje tal v konvencionalni vgoji rastlin tako

v poljedelstvu,sadjarstvu,vinogradnistvu,zelenjadarstvu,

cvetličarstvu,z fitofarmacevtskimi preparati in umetnimi

gnojili

Zamenjava le teh z EM preparati za zaščito raslin ,za pospešeno rast in

razvoj močnega koreninskega sistema,pristnejši okus,pristnejši vonj,višjo

in daljso obstojnost plodov (kar je pomembno pri skladiščenju in prodaji)

ne onesnažujemo podtalnice in otalega okolja(pomembno za čebele)

4 Težave v živinoreji: živalim neprijazna okolja ,polna

amoniaka,žveplovodika in metana,slab izkoristek zaužite

hrane,visoki veterinarski stroški,slaba kvaliteta gnojevke

zaradi gnitja,preveč gnojenja z umetnimi gnojili,premala

proizvodnja kompostov in humusnih mas, poroznost

zemlje kar se odraža v sušnih obdobjih ,Slovenski zemlji

akutno primanjkuje humusa.

z uporabo EM naredimo živalim v hlevih in farmah prijetna okolja brez

amoniaka,metana in žveplovodika (nastilj še že pripravi z EM),z tem

preprečimo tudi ogrožanje okolice z neprijetnimi markaptanskimi plini

in razne pritožbe občanov.Gnoj in gnojevka pa sta zaradi vzpostavljene

fermentacije pri zaužitju hrane ki vsebuje EM ,kvalitetnejša in polna hranil

za nove rastline-kulture.Posledično zahko iz gnoja in gnojevke

proizvedemo ogromne količine komposta -humusa ki bo zemljo bogativ z

hranili hkrati pa služil kot akomulator vode v sušnih obdobjih.

Ciklična uporaba EM v agronomiji kjer imajo vsi svoje prednosti stroški so

minimalni.

5 Ločeno zbrana frakcija organskih odpadkov,danes

predstavlja v predelavi -v kompostarnah velike težave

zaradi tega ker skoraj iz vsakega gospodinjstva pride

organski odpadek v posodo za biološke odpadke v

plastični vrečki ,nadalje je oteženo ločevanje in

proizvodnja čistih kompostov in humusnih mas ki jih

Slovenija nujno potrebuje.Žal jih do danes uporabljajo

zgolj za deponijsko prekrivanje.V milijonih kubikov letno

EM že od leta 2010 ponuja vsem komunalnim podjetjem sistem ločenega

zbiranja organskih-bioloških odpadkov z posodo ORGANKO IN POSIPOM

BIOGEN.Posoda in posip delujeta v simbiozi insicer posip preprečuje gnitje

in razvoj markaptanskih (šmrdečih)in toplogrednih plinov(metana)

Hkrati nam posoda omogoča da proizvedemo dva nova produkta:

1.Čista kruta fermentirana masa organskega-biološkega odpadka ki se v

v kompostarni v zelo kratkem času spremeni v humus prve kavlitete po

uredbi za komposte RS.

Ista masa predstavlja za bioplinarne za 30-40% kvalitetnejšo surovino

ki da toliko več kvaitetnega plina.Bioplinska gnojevka pa se z dodatno

obdelavo z EM lahko spremeni v kvalitetno organsko gnojilo ali dodatek

proizvodnji humusa.

2.Fermnetacijska tekočina predstavlja tekoče organsko gnojilo ki ga

moramo redčiti z vodo 1:100 do 1:200 .

Hkrati pa koncentrirana deluje kot močan substrat za revitalizacijo mrtvih

greznic in malih čistilnih naprav ter čiščenje odtokov po hiši.

6 Zaradi nepravilnih dimenzioniranj in zastarelih tehnologij

čistine naprave delajo oteženo ali sploh ne delajo v

okvirih ki jih predpisuje zakonudaja,zato se v reke in

rečice izlivajo odpadne vode ki so slabo prečiščene.

Z dodatkom EM se lahko reši problem in se lahko voda očisti do parametov

ki jih predpisuje zakonodaja.Dokazano pa je iz terena da je blata ki nastaja

na čistilnih napravah kot stranski produkt čiščenja odpadne vode vsako

eto manj tako da tudi z njegovo predelavo ni več problema vse kar pa

nastaja se z lahkoto kompostira skupaj z ostalimi organskimi odpadki in

pomočjo EM

7 Kopalne vode v vseh Slovenskih termah vsebujejo

prevelike količine tekočega klora ,ki eritira kožo in oči

Z uporabo EM in kombinacijo morske soli ki z pomočjo impulznih

solinatorjev proizvaja naraven klor ki se kasneje zopet veže v sol in tako

deluje ciklično.Pridobimo vodo ki je prijazna za okolje in kopalce,lahko

ogromno število turistov tudi iz tujine .danes terme postajajo prazne

razen če imajo statur rehabilitacijskega centra na napotnico.

8 Domače vrtnarjenje in domače vrtno kompostiranje,

posledično nepravilno vrtno kompostiranje proizvede

velike količine toplogrednih in markaptanskih plinov

ter nekvalitetnih hranil in kup bolezni ki ogrožajo rast

in razvoj novih rastlin.Zaradi nezait. In neozavešečnosti ljudi

občanov in komunalnih podjetij ,vse preveč odpadkov

pride v zbirne centre in vse premalo se jih uporabi za

proizvodnjo kavlitetnih kompostov in samooskrbo na

na lastnem vrtu.

Zporaba EM vse te nepravilnosti odpravljajo in proizvedemo kavlitetne

komposte brez toplogrednih in markaptanskih plinov ,vrt bogatimo z

kvalitetno humusno maso in hranili ki so dosegljivi koreninskemu sistemu

in pospešujejo rast in razvoj rastlin.

Komunalna podjetja bi morala občanom ponuditi rešitev ki smo jo dali na

trg že leta 2010 jih ozaveščati in zainteresirati da občani za njih zbirajo

organske odpadke v smislu proizvedene surovine za nove produkte

humus kompost ki pa ima svojo novo tržno vrednost.

Z UPORABO Efektivnih mikroorganizmov
KOMPOSTIRANJE ni več TROHNENJE pač pa FERMENTACIJA ,

Kompostiranje je en izmed načinov kroženja hranil v okolju, ko s pomočjo mikroorganizmov kompleksne organske molekule razpadajo v enostavne in s tem tudi razpoložljive za ostale organizme. Med kompleksnimi organskimi spojinami, ki jih lahko najdemo na kompostnem kupu so najpogostejše celuloza, hemiceluloza in lignin. Večino razkroja, v kolikor poteka kompostiranje po klasičnem postopku, opravijo glive vendar pa pomen bakterij ni zanemarljiv, v kolikor jim damo možnost. Uporaba tehnologije EM nam izdelavo komposta pohitri. Klasično kompostiranje poteka v štirih fazah in sicer :
1. Mezofilna

To je prva faza, kjer temperature dosegajo med 25 in 40°C. Začne se razgradnja najenostavnejših organskih spojin npr sladkorjev in beljakovin, ki imajo obenem veliko energije. Majhno vlogo pri pospeševanju razkroja imajo tu lahko tudi žuželke, deževniki..
2.Termofilna

V tej fazi temeperature narastejo do 65°C, lahko pa tudi več. Prevladajo mikroorganizmi prilagojeni na visoke temperature, mezofilni pa odmrejo. Vse do temperature 62°C je kompostiranje hitro, nato se procesi upočasnijo. Temperatura komposta na vseh delih ni enaka, in tudi preskrba s kisikom ne, zato je treba kompostni kup redno mešati. Termofilna faza je pri tem pristopu pomembna za uničenje patogenih organizmov, pomanjkljivost pa je uničenje večine mezofilnih organizmov, ki ne preživijo visoke temperature.
3. Ohlajanje

Zaradi izrabe substrata se procesi počasi ustavljajo, nazaj se naselijo mezofilni organizmi, tisti ki so preživeli termofilno fazo. Nadaljuje se razgradnja škroba in celuloze.
4. Zorenje

Kvaliteta substrata počasi upada in počasi se celotna mikrobna združba popolnoma spremeni, navadno se število bakterij zmanjša populacija gliv pa poveča. Ostanejo samo težko razgradljive snovi.

Kompostiranje z EM postopek lahko spremeni, vsekakor pa ga pohitri in izboljša. Kot že rečeno, vpliv bakterij ni zanemarljiv in se ga izplača izkoristiti. V kolikor se temperature ne povzpnejo nad 60°C je več kot 40% trdne snovi razgrajene že v enem tednu. Pomembna razlika med postopkoma je, da kompostiranje z EM lahko poteka v anaerobnih pogojih s fermentacijo. Pri fermentaciji nastaja največ CO2, izgublja se manj dušika in nastaja manj neprijetnih vonjav. Ker poteka fermentacija pri nižji temperaturi se izgubi manj energije, shranjene v organskem materialu, v obliki toplote.

Možni so trije načini priprave komposta:
1. Način

Zahtevan čas priprave je en mesec. Organsko snov zbiramo v kompostniku, ki je v bistvu fermentacijska posoda, zato mora biti zrakotesen. Pri vsakem vnosu organske snovi le to posujemo z Em ( bokashi oz. biogen ) posipom in pretlačimo, a omejimo površino izpostavljeno kisiku. Tako pripravljena zmes se fermentira 14 dni, nato se posoda odpre, dobili pa smo trdno in tekočo fazo. Tekočo fazo ni nujno da uporabimo skupaj s trdno fazo. Trdno nato sicer zakopljemo in po 14 dneh je kompost pripravljen. Tekočo fazo lahko ločeno uporabimo za zalivanje, pustimo v posodi, ali polijemo po klasičnem kompostnem kupu.
2. Način

Na ta način priprava traja dva meseca.. Kup organske snovi zmešamo z Em ( bokashi oz. biogen ) posipom ali EM tekočino. Kup odvisno od vsebine vlage dovlažimo, da vsebuje 35% . Kup prekrijemo s slamo in po dveh mesecih je kompost pripravljen.
3. Način

Tretji in najdaljši način potrebuje za pripravo komposta tri mesece. Uporabimo klasičen kompostnik, kompost pa pripravimo tako da na vsak nanos organske snovi posujemo z Em ( bokashi oz. biogen ) posipom ali EM tekočino. Organska snov je v kompost spremenjena po treh mesecih, v kolikor je mogoče, lahko spodnje, že gotove plasti komposta odstranjujemo sproti.

Ko kompostiramo na domačem vrtu se izogibamo sledečih snovi:

pasjih in mačjih iztrebkov
živalskih kadavrov
hrane obremenjene s pesticidi
okuženih rastlinskih ostankov
Izogibamo se jim zaradi možnih vplivov na zdravje in zaradi kvalitete komposta. Zavedati se je potrebno, da na kvaliteto komposta vpliva kvaliteta kompostiranih snovi!

Viri:

H. Insam and M. de Bertoldi; Microbiology of the Composting Process

T. Higa, J.F. Pfarr; Beneficial and effective microorganisms for a sustainable agriculture and enviroment

  

Intervju Nara Petrovic a z Iztok Šajtegel om

    13139128_1099994453356956_7997765543313377913_n 13100768_1099994430023625_8750480859945954970_n 

Članek Dejan Ogrinec a z vrtnarije Aljoša Naglič a

13119108_1099994536690281_6238244051612246144_n 13139295_1099994533356948_701711786151290881_n

RUTINA RAZGIBAVANJA – STRECHING in TEKAŠKO KOLENO

RUTINA RAZGIBAVANJA – STRECHING

Raztezne vaje nas duhovno sproščajo in pripravijo naše telo za vadbo, zato bi morale biti del našega vsakdanjega življenja. Ugotovili boste, da ima redna vadba številne pozitivne učinke na naše telo.

Zmanjšuje mišično napetost in sproščujoče deluje na celotno telo.

Zmanjšuje mišično napetost in sproščujoče deluje na celotno telo.

Omogoča vam lažje in svobodnejše gibanje in s tem izboljša koordinacijo gibanja.

Izboljša celotno gibanje.

Možnost poškodb je manjša kot pri zategnjenih mišicah (močna, prožna in z razteznimi vajami ogreta mišica lažje opravlja večje napore kot močna, toga in neogreta mišica).

Olajša zahtevne športe ker telo predhdno pripravi na aktivnost. Mišici predhodno sporočite da bo aktivna.

Vzdržuje vašo splošno gibljivost, tako da ne postajate vedno bolj togi in negibljivi.

Zavedanje lastnega telesa. Pri razteznih vajah se vedno lahko osredotočite na mišico, ki jo raztezate, tako vzpostavite stik s svojim telesom in se na ta način spoznavate.

Spomni vas na to, kar ste že popolnoma pozabili, in sicer da se telo giba zaradi sebe samega in ne zaradi tekmovanja in lastnega ega.

Raztezne vaje omogočajo dobro počutje.

Povzeto po:
Stretching, Bob Anderson

SKMBT_28316020413310_0001 SKMBT_28316020413310_0002 SKMBT_28316020413310_0003 SKMBT_28316020413310_0004

 

TEKAŠKO KOLENO

Ena izmed najpogostejših tekaških poškodb pesti številne tekače, a jo je mogoče preprečiti .

Tekaško koleno je zelo pogosta poškodba med tekači, zato je tudi ime temu primerno. Tek namreč lahko povzroči draženje na stiku pogačice in stegnenice. Bolečina je lahko ostra in nenadna ali topa in kronična; lahko izgine med tekom, po njemu pa se zopet vrne. Razlog za poškodbo so lahko biomehanične težave, ki pogosto izhajajo iz šibkih kvadricepsov in zategnjenih stegenskih mišic. Šibki kvadricepsi namreč ne zmorejo podpirati pogačice, kar vodi v to, da ta ni več v pravi legi; nefleksibilne stegenske mišice pa izvajajo pritisk na koleno. Če bi se radi poškodbe znebili in se izognili novim težava s koleni, vključite v svoj trening tudi vaje za moč in raztezanje.

Prepoznavanje simptomov
Bolečine se lahko pojavijo na enem ali obeh kolenih. Prizadenejo pa najpogosteje mlajše rekreativne tekače in dvakrat pogosteje ženske kot moške. Simptomi poškode vključujejo bolečino okoli pogačice, ki se širijo v notranjost. Lahko pa čutite bolečino tudi na zadnji strani kolena, občutek pokanja ali šibkost v kolenu. Stopnice, vzpetine in neraven teren lahko poškodbo poslabšajo.

Vzroki za poškodbo
Vzrokov za nastanek poškodbe je lahko več. Lahko so biomehanične težave, izrabljen hrustanec, ki ne omogoča več ustreznega blaženja; vzrok so lahko tudi mišice – zategnjene stegenske mišice in mišice meč izvajajo pritisk na koleno, šibke mišice kvadricepsa pa povzročijo, da pogačica izpade iz poravnave. Za to pa je dovolj že ponavljajoča se sila med tekom.

Preprečevanje in zdravljenje poškodbe
Poškodbo lahko preprečite, če se boste držali nekaj preprostih nasvetov. Tecite po mehkejših površinah, dolžin ne povečujte za več kot 10% na teden, tek po vzpetinah pa uvajajte postopoma. Prepričajte pa se tudi, da nosite ustrezne tekaške copate za vaše stopalo. Dobro pa bo, če v svoj trening vpeljete tudi vaje za moč.

V primeru, da se pojavijo bolečine v enem ali obeh kolenih, treninge skrajšajte. Prej kot boste zmanjšali obremenitev, prej se bo začelo zdravljenje. Izognite se tudi aktivnostim, kjer prekomerno upogibate koleno, zvišanim površinam ter hoji po stopnicah navzdol in to vse dokler bolečina ne popusti. Ko boste ponovno začeli teči, kilometrino dodajajte postopoma, s tekom v hrib pa začnite previdno in po malem. Če bolečina ne poneha, obiščite zdravnika, da izključite morebitne druge težave.

Povzeto po članku Runner’s Knee, dostopno tukaj , vir http://www.tekac.si/novice/9751/tekasko_koleno.html

SKMBT_28316020413290_0001 SKMBT_28316020413290_0002 SKMBT_28316020413290_0003 SKMBT_28316020413290_0004 SKMBT_28316020413290_0005

http://www.kinvital.si/index.php/sl/novice/74-iliotibialni-sindrom-tekasko-koleno