Dandanes je šolsko izobraževanje očitno neke vrste propaganda – shema namernega oskrbovanja študentov z apetitom po požiranju “predpakiranih” idej , namesto da bi spodbujalo sposobnost tehtanja idej in samostojnega razmišljanja. Namen tega je proizvesti “pridne” in krotke državljane, ki ne sprašujejo, ki ne dvomijo in ki ne poizvedujejo in tako je skoraj povsod. v vrtcih, šolah in fakultetah se dela po “programu” , brez deviacij, ker za te ni ne časa ne volje ne dovoljenja ne denarja …Program v podzavesti predstavlja 95% , le 5% zavesti je kreativne, ustvarjalne, žive. Program navzven vedno manifestira le tisto vsebino , ki so nam jo vsadili z vzgojo tj. programiranjem (bližnja omejena okolica, šolski sistem, cerkev in ideologije PREDVSEM..) do 7 leta starosti, torej venomer ponavljamo le eno in isto. Nihče nas ni nikoli učil, kako naj soddelujemo z drugimi, kaj je potrebno za uspešno rast in sodelovanje skupnosti, skupine, oz tima ljudi . Vendar ne le, da nas nihče ni učil, ravno nasprotno, vzgojeni smo bili v kompetitivnem in komparativnem okolju, ki je sodelovanje negiralo. Šolski sistem in javni viri informacij vsebujejo ogromno laži, vsekakor pa nas ne naučijo temeljnih veščin za uspešno življenje.
https://www.youtube.com/watch?v=x0SKMmpW1eE&app=desktop
Argumentacija
1.Dokumentarni film Schooling the World
2. Izjava Charlote Iserbyte Thomson bivše višje svetovalke v ameriškem oddelku za izobraževanje pod Reaganovo administracijo.
3.Michio Kaku, teoretični fizik, ki se ukvarja s teorijo strun