Izboljšana rast rastlin, kakovost in povečani pridelki so nekateri od opaznih učinkov elektrokulture kot tehnike uporabe elektrike in magnetizma za pomoč pri rasti rastlin
Metoda je bila teorija v 18. stoletju, toda do leta 1930 so jo Nemci in Francozi uporabljali na stotine hektarjev naenkrat. Ko je prišla vojna, sta Francija in Nemčija z metodo prenehali, vsi zapisi in podatki pa so bili uničeni. Mnogo let kasneje so ljudje začeli eksperimentirati do neke mere uspešno.
Dedne značilnosti, ki so jih semena izgubila v teku evolucije z vzgojo ali degeneracijo je mogoče znova omogočiti. Genetske informacije, ki so bile zaprte v okviru razvoja, postanejo s kaljenjem v kontroliranem homogenem elektrostatičnem polju z novo generacijo zopet aktivne.
A ne samo to. Tudi kalivost in rast se spodbudi v električnem polju. Aktiviran pragen rastlin kaže značilnosti prednikov, kot na primer prakoruze, ki jo denimo še vedno skozi vso obdobje kmetijstva v izvirni obliki prisotna v naravi v Peruju. Pridelek koruze na polju v vasi Pobrež, sicer iz belega semena, je bil pred leti neverjetno raznobarvnih kombinacij. Siva, rdeče progasta, bela, rumena, temno rdeča in tudi nekaj črnih semen je bilo vmes. Dokaz, da je kaljenje v kalilniku uspelo. Pra-koruza je bila namreč črne barve, ki je v Mehiki najbolj cenjena vrsta, saj ima v sebi največ fito in ostalih hranilnih vrednosti ter je bolj odporna na škodljivce. Ta izpod kalilnika ima več storžev – do sedem na steblo (povprečno 3 do 4) in tudi sama rastlina je bila nadpovprečno visoka.
Kot taka se lahko uporabi za križanja s posevki, da bi se nadomestile izgube na degenerativnih genski ravni zaradi povečanja stopnje kalitev in hitrosti rasti. Guido Ebner, biolog iz Švice, je zapisal v svoj patent za kalilnik: »Kalilnik se na primer lahko uporabi za razvoj rastline, ki se kali v nezadostno svetlobnih pogojih. S tem se omogoči setev v prej biološko začrtanih mejah, tako so v kratki rastni sezoni rastline lahko primerne za uporabo.«
Ebnerjev kalilnik dokazuje, da bi bila pot obujanja spomina avtohtonih semen za človeka in naravo veliko uporabnejša kot nevarni eksperimenti z gensko manipulacijo.
Guido Ebner je dokazal, da se v semenu sleherne rastline skriva ogromno informacij, ki so se nabirale skozi stoletja in tisočletja. Nekatere so se med evolucijo zaprle, vendar so še vedno prisotne in jih je mogoče obuditi. S kaljenjem v nadzorovanem homogenem elektrostatičnem polju postanejo te informacije znova dejavne, rastline pa zmorejo uporabiti svoj »praspomin«.
Guido Ebner in Heinz Schürch, sta kot raziskovalca laboratorija Ciba (zdaj Novartis) že desetletja nazaj raziskovala vpliv električnega polja – polje visoke voltaže in brez pretoka toka, na semena rastlin in ribja jajčeca. Nepričakovani rezultati so ju presenetili. Iz ribjega jajčeca sta recimo razvila lososa, ki je sicer izumrl že pred 130 leti. Očitno sta povzročila “obuditev” genskega spomina. Podjetje Ciba je zadevo patentiralo, raziskovanje pa so ustavili. Ta semena so bila enostavno rečeno – predobra. Niso potrebovala kemije, torej tržno nezanimiva. Tudi rezultati so poniknili in malokdo je sploh vedel za njih. Ebner in Schürch beležita med drugim tudi naslednje: Večje število storžev na rastlino koruze (3-6 kosov, namesto enega ali dveh), kompaktno rast v primerjavi s standardno (široki listi, debelo steblo).
V patentih za Ebnerja za visokonapetostni kalilnik so osnovni tehnični podatki sledeči:
-Delovna napetost med ploščama se giblje od 0 do 12 000 V. Razdalja med plošćama od 1 do 50 cm.
-Delovni razpon električnega polja od 10 V/cm do 3000 V/cm
-Biološko zanimivi razpon 500V/cm – do 1500 V/cm
-Posebno zanimivo območje 500V/cm- 1000V/cm
Iz patentov sledi, da je optimalna jakost, oziroma največkrat uporabljena in preučevana jakost električnoga polja 750 V/cm (za semena)
Električna jakost ima preprosto formulo E=U/d (napetost/razdalja med ploščama)
750 V = 1500V/2cm=3000V/4cm=7500V/10cm=10500V/14cm
+ napetost je na spodnji plošči, na kateri je seme oz material.
Patenti pa pravzaprav zelo malo opisujejo tretiranje semena, bolj ribje ikre in celo vrsto bakterij, tretirati pa je možno vse razne rastlinske dele in različna jajčeca. Zanimivo bi bilo tretirati tudi kurja jajca . Napetostne plošče bi najbolje bilo vgraditi v valilnik.
ČAS TRETIRANJA: 2 do 8 dni za kaleča semena, 1 do 180 dni za spore praporti.
Opisujejo, da so semena osvetljevali z umetno svetlobo, in sicer 12 ur dnevno.
Idealno bi bilo, če bi zgornja plošča bila svetlobno prepustna, iz npr iz polikarbonata, ki bi spodaj imela kovinsko mrežo. In bi kalilnik dobil dnevno svetlobo.
Razdalja med ploščami bi se morala prilagajati, prav tako pa napetost, bi bilo lepo če se da nastavljati.
Letos znova zastavljamo eksperimentalno delo z Ebnerjevim kalilnikom.
Nazadnje, ko smo kalili fižol za kmeta, ki je vključen v našem Skupinskem naročanju živil je fižol zacvetel dva tedna prej kot primerjalni, ki ni bil tretiran v elektrostatičnem polju omenjenega kalilnika. Delo posvečam prekmalu preminulemu prijatelju Martinu Kozjeku, ki je sodeloval v pionirskem razvoju kalilnika in čigarsnji kalilnik tudi uporabljam.
Vsa čast kolega
Kdor se želi pridružiti eksperimentiranju, je vabljen , da si preko spodnje povezave zagotovi lasten napajalnik in elektrode ali zgolj napajalnik, v kolikor bi si kot domač mojster slednje uspel sam izdelati.
Skupinsko naročanje za napajalnik Ebnerjevega kalilnika in elektrode
RASTLINE IN ELEKTROMAGNETIZEM
James Lee Scribner, inženir elektronike iz Greenvillea, South Carolina, ZDA je trideset let eksperimentiral z elektromagnetnim obsevanjem različnih vrst rastlinskih semen. Aluminijasti lonec, poln zemlje s semeni, je priključil na posebne elektrode in na ta način vplival na semena rastlin. Fižol je zrasel na nenormalnih 6,5 metrov višine in ena sama rastlina je dala 77 litrov plodov.
Na osnovi Scribnerjevih poskusov je Italijan Bindo Riccioni razvil postopek za električno prepariranje semen. Naprava, ki preparira 5 ton semen na dan, spušča semena med kondenzatorskimi ploščami. Tako preparirana semena so dajala do 37 odstotkov večji pridelek. V Rusiji so dosegli s podobno tehnologijo sledeče rezultate: pridelek zelene koruzne mase se je povečal za 15 do 20 odstotkov, ječmena in ovsa za 10 do 15 odstotkov, graha za 13 odstotkov in ajde za 8 do 10 odstotkov.
Do electrostatic fields influence organisms