globalizem

HRANA KOT OROŽJE

MarjanKomentirajte

 Hrana je danes najpomembnejše strateško orodje in orožje, kajti kdor obvladuje globalno trgovino s hrano, obvladuje tudi vse ljudi tega sveta. To dobro vedo korporacije, ki tržijo hrano (in lakoto hkrati), zato nenehno lobirajo in pritiskajo na vse mednarodne institucije, tako da opredeljujejo svoje standarde in na vse načine vsiljujejo svoja pravila igre

Že leta 1973 je Henry Kissinger definiral hrano kot učinkovito orožje sodobnega sveta. Najbrž poznate njegov rek: »Kdor ima nadzor nad nafto, ima nadzor nad državami; kdor ima nadzor nad hrano, ima nadzor nad ljudmi; kdor ima nadzor nad financami, ima nadzor nad celim svetom.« Mož je zakoličil nadaljnji razvoj sveta, ki ga danes poznamo kot globalizacijo. V težišču je seveda hrana, ki združuje tako vojaški nadzor nad nafto kot finančni teror globalnih bankirjev. Njen pomen v svetovnem merilu dokazuje silna moč petih korporacij, ki obvladujejo vse vzvode industrijske pridelave hrane: kemična gnojila, pesticide, semena in GSO. S tem pa drže v rokah strašno orodje in morilsko orožje. Ne pozabimo, da je prehranska suverenost bistveni del nacionalne varnosti države. Za sprožitev prehranske vojne proti neki državi niso potrebni vojaki, tanki in letalonosilke, zadostujeta dve strategiji, ki si sledita. Začne se s propadom malih družinskih kmetij in nadaljuje s povišanjem cen hrane oziroma umetno ustvarjenim pomanjkanjem. Prva strategija temelji na vdoru korporativnih prehranskih verig s supermarketi, ki z izvoznimi stimulacijami ter dumpinškimi cenami uničijo male kmetije in lokalne tržnice, ki so temelj samooskrbe prebivalstva. To fazo vodijo trgovci in traja povprečno dobro desetletje. Ko je samooskrba sesuta, se začne druga faza, oligopolno poviševanje cen hrane. S tem je teren pripravljen za prehranski udar korporacij, ki je politično motiviran in se lahko po ukazu izvede kadarkoli. Na ta način lahko v vsaki državi sprožijo prehransko krizo. Začne se z vznemirljivimi vestmi v medijih, ki med ljudmi sprožijo panično nakupovanje zalog hrane, oblast ukrepa z racionalizacijo porabe, sledi resnično pomanjkanje, posledično še višje cene in razcvet črnega trga. Izbruhnejo množične demonstracije ljudstva, ki lahko hitro odplaknejo oblast. Tak scenarij umetno povzročene prehranske krize v Egiptu je sprožil t. i. arabsko pomlad. Dogaja pa se v Venezueli in še kje.

Na ta način v EU propade vsak teden 2000 kmetij, v ZDA pa 4000! V Braziliji je v dvajsetih letih propadlo 30 milijonov kmetov in napolnilo velemestne slume. Trend uničevanja brazilskega podeželja se nadaljuje, sedaj vsak dan izgubi zemljo 200.000 družin! V desetih letih je v Mehiki propadlo 6,2 milijona kmetij, podeželje je izgubilo četrtino prebivalstva, ki se je nagnetlo v urbanih slumih.

(https://novice.svet24.si/revija/jana/clanek/mnenja/5a1678b561807/hrana-kot-orozje)

Kaj lahko storimo ljudje? Najprej se moramo zavedati, da dajemo moč tistemu, od katerega smo odvisni. Naslednji korak je samoobramba, lastna hrana pa je najboljša obramba.

Prihodnost, ki si je nikakor ne želimo in ki jo spodbujajo korporacije, temelji na večji kemični obdelavi zemlje in pridelkov, z uporabo vse več gensko spremenjenih organizmov, več mehanizacije in traktorjev brez voznika, digitalnem kmetijstvu, nadzornih dronih, robotih in vohunski programski opremi. Industrijski sistem zdaj spodbuja digitalno kmetijstvo in »kmetovanje brez kmetov« ter lažno hrano brez kmetije – laboratorijsko izdelano meso, laboratorijsko mleko, laboratorijski sir, laboratorijske ribe, žuželke, itd. Mislim, da je izbira jasna in samo ena. Vabim vas, po svojih močeh in sposobnostih podprite neprofitni projekt Oskrbovalnica.si

Portal oskrbovalnica.si je tako projekt prostovoljskega dela skupine ozaveščenih posameznikov, ki smo ga na razvili z namenom :

  • da omogočimo pogoje za pridružitev k svetovnim trendom samoorganiziranja prebivalstva za trajnostno samopreskrbo s kvalitetno hrano
  • za viden prispevek k ohranitvi malega slovenskega kmeta kot nosilca naše skupne prehranske varnosti
  • za viden prispevek k ohranjanju lokalnih tradicij in običajev, stika s predniki in izročilom ter lokalne identitete vpričo uničujočih globalističnih trendov uniformiranja potrošnikov in siceršnjega načina življenja
  • odkupa večjih količin pridelkov in izdelkov slovenskega kmeta in s tem zagotovitev poštenih cen zanj, kot tudi dostopnih cen za naročnike-potrošnike
  • lažjega dostopa do kakovostnih lokalnih, večinoma ekoloških pridelkov in izdelkov ter s tem prehransko verigo z manj odpadki
  • vzpostavljanja neposrednega stika med potrošnikom in ponudnikom, s tem možnost seznanitve z načinom pridelave/predelave neposredno pri ponudnikih ter vzpostavljanja njunih zaupljivih odnosov
  • možnosti načrtovanja pridelave in s tem postopnega zagotavljanja popolne samooskrbe, brezplačnega vključevanja lokalnih organizacij in skupin vseh regij za vzpostavitev vseslovenske samooskrbne mreže
  • spodbuditve novih ekonomskih modelov na osnovi lokalizacije in omejevanja absurdov samodestruktivne globalne tržne ekonomije
  • uvajanja lokalnih prehrambenih sistemov za obnavo tal, ekosistemov in biotske raznovrstnosti, za možnost novih delovnih mest
  • ozaveščanja svetosti življenja vseh živih bitij (mikrobi, rastline, živali in ljudje)

KATASTROFA JE NAJLEPŠA PRILOŽNOST – Za korporacije imperija nobena kriza ne sme ostati neizkoriščena.

MarjanKomentirajte



Ne, nobene katastrofe ne zamudijo. In vse se vedno odvrti po scenariju, ki je postal zaščitni znak in izbrano orodje sodobnega »kapitalizma katastrofe«. Ko se ljudje po katastrofi prebudijo, ko torej pridejo k sebi, je že prepozno – to ni več svet, v katerem so zaspali.

Medtem ko so bili v šoku, so jih »reformirali«. Večja kot je katastrofa, večja je priložnost – in večja kot je priložnost, večji so profiti, ki se stekajo le v privatni sektor. Tragedija ni nikoli le tragedija, ampak je vedno tudi priložnost. Ali bolje rečeno: katastrofa je najlepša priložnost za privatizacijo družbenega bogastva. Tako pravi Naomi Klein, kanadska avtorica.

Z metodo distrakcije agende prepletajo medsebojno, to je bila režirana zdravstvena kriza, ki se nadaljuje v podnebno, varnostno, ekonomsko, prehransko, energetsko…..

Nobena skrivnost ni, da živimo v svetu, ki ga obvladujejo močne korporacije. V zadnjih 100+ letih so korporacije zrasle v nekaj najmočnejših subjektov na svetu. Skupaj te globalne korporacije nadzorujejo vse, kar jemo, pijemo, nosimo, komuniciramo, zdravila, ki jih uživamo, in skoraj vse informacije, ki smo jim izpostavljeni.
Obstaja peščica mega-korporacij, ki imajo neskončne finančne vire, močne politične povezave in vojske lobistov, ki vplivajo na vse vidike naše vlade. Te korporacije so sistem izigrale sebi v prid, kar jim je omogočilo tudi določanje našega družbenega in finančnega reda. Korporativna razvedrilna industrija igra izjemno pomembno vlogo pri tem, kaj mislimo, in v bistvu oblikuje našo kulturno realnost. Toda kdo so ljudje, ki so lastniki teh korporacij?

Kako je majhna skupina super bogatih kriminalcev kupovala tako rekoč vse na Zemlji, dokler niso postali lastniki vsega.
Od medijev, zdravstva, potovanj, živilske industrije, vlad … To jim omogoča nadzor nad celim svetom.
Zaradi tega lahko nadzorujejo ves svet in vsiljujejo svojo agendo vsemu človeštvu.

To, kar zadnja leta doživljamo, se je intenzivno nakazovalo že desetletja pred trenutno kulminacijo. Leta navideznega miru in obilja v zahodnem svetu so nas zasanjala do te mere, da nismo bili sposobni videti širšega aspekta. Manipulacije, zlaganost in korupcija na vseh področjih bivanja od ekonomije, medicine do zgodovine itd. so bile prisotne včasih domala v isti meri kot danes. Tako živimo v dogovorjeni resničnosti z lovkami očitno na vseh področjih (znanstvena paradigma, farmacija, zdravstvo, ekonomija, ekologija, kjer se resnica vztrajno izkrivlja glede na interese vladajočih). Smo v sistemu, ki že tisočletja temelji na izkoriščanju civilizacije, čeprav je sam izpet, prazen, izčrpan, civilizacija pa v zatonu.

Da bi razumeli trenutno dogajanje na planetu, je pomembno privzeti, da se našo civilizacijo dejansko upravlja mimo mehanizmov upravljanja na nivoju države tj. vlade, parlamenta, različnih ustanov.

Če naštejemo le nekaj takih mehanizmov upravljanja:
– prikrivanje prave zgodovine,
– načrtno netenje vojn in gospodarskih kriz,
– nadzor nad naravnimi resursi in hrano, znanjem ter informacijami (mediji so zelo močen mehanizem nadzora in upravljanja s prognoziranjem in usmerjanjem dogodkov),
– vzpostavitev dogmatičnih sistemov zastraševanja,
– monoteistične religije,
– spodbujanje razrasta ideologij za razdvajanje ljudi (npr. ideološke politične stranke. Mehanizem vsake ideologije je naslednji: deli in vladaj, deli in obvladuj),
– indoktrinacija skozi šolske sisteme,
– kreditno-finančni sistem s prefinjeno in prikrito obliko suženjstva.
– mehanizem genocida: alkohol, cigarete, droga, gensko spremenjena hrana in hrana proizvedena z FFS ter farmacija,

Vabljeni k ogledu oddaje Vse kar ste želeli vedeti o teorijah zarot na Televiziji AS, kjer sva z voditeljem oddaje spregovorila o teh temah

Razlog za stanje družbe je zgolj v skladnosti naše stopnje kvalitetne vključenosti vanjo. Torej tu ni dvoma, privzemimo preskrbljenost z zdravo hrano, vodo … v lastno pristojnost kot priložnost povezovanja pravih stvari, pravih ljudi, na pravem mestu in ob pravem času.
Največja zmaga, ki jo lahko dosežemo, je, da premagamo SEBE, lastno inertnost, obotavljivost, neodločnost in strah, za resnični napredek v iskrenem sprejemanju sebe kot tudi sveta, v katerem smo, vključno z vsemi packami.


Oskrbovalnica se predstavi

MarjanKomentirajte

Marjan Kogelnik

Kako se lahko neposredno povežejo kmetje in kupci

Oskrbovalnica.si je vseslovenski nekomercialni samooskrbni projekt za direktno povezovanje pridelovalcev (kmetov) in odjemalcev (kupcev). Na prvi pogled deluje kot spletna tržnica, a je mnogo več – je model skupnostnega naročanja, ki pomaga ohranjati slovenske kmetije in potrošnikom zagotavlja vedno sveža, lokalna in prav zanje pripravljena živila po pošteni ceni.  Okrog 80 doslej pridruženih kmetij uresničuje sodelovanje pri skupnem nastopu na trgu z drugimi kmetijami, ker verjamejo, da lahko skupaj naredimo več in učinkoviteje.

Kako se lahko neposredno povežejo kmetje in kupci
Na portalu naročimo, kar potrebujemo, in z različnih kmetij nam sveže pridelke hkrati dostavijo na dogovorjeno mesto. Ker smo naročilo oddali že vnaprej, kmetje točno vedo, koliko živil naj pripeljejo, zato ni odpada in je cena lahko ugodnejša. Največji plus je, da odpadejo skladiščenje in dolgi prevozi ter trgovske marže. Hkrati omogočamo kmetom, da v relativno kratkem času razdelijo večjo količino živil. Tako lažje planirajo posevke in se posvečajo pridelavi namesto prodaji ali trženju.    

Oskrbovalnica ni komercialna platforma, kjer kmetom nekdo odžira del dobička. Namenjena je povezovanju ponudnikov (kmetov, pridelovalcev, predelovalcev in izdelovalcev) in kupcev oz. odjemalcev (potrošnikov). Skrbniki in koordinatorji portala smo le vmesni člen, da se kmetje in kupci lažje direktno povežejo. Ob pridružitvi v sistem Oskrbovalnice ponudnikom omogočimo neomejeno oglaševanje v fb skupini Samooskrba za prehransko varnost z več kot 13000 člani. Naročanje je ves čas odprto! Cene ponudniki postavljajo sami, skrbniki zgolj sugeriramo, da so prilagojene skupinskemu nakupu in primerljive cenam na domu oz. dvorišču kmetije ali nižje.

Vizija projekta je, da ob porastu obsega prometa, ko enkrat prerastemo okvir prostovoljstva in sposobnost upravljanja na tej bazi, postanemo najpomembnejši povezovalec kmetov in prebivalstva in ključni akter samooskrbne Slovenije s širšo upraviteljsko strukturo vseh, ki smo izgradili projekt – to je ponudnikov, organizatorjev in zainteresiranih kupcev. Poleg rednih nakupov pri kmetih želimo vzpostaviti trajno vez medsebojnega zaupanja in pripadnosti, da bi v lahko vnaprej s pomočjo zakupnih zavez pričeli z načrtovanjem pridelave (količinsko in kakovostno ter cenovno). Na tak način lahko zagotovimo višjo stopnjo prehranske samooskrbe in prehransko varnost vseh vpletenih, kar je tudi cilj pobude.

Hrana v oskrbovalnici ni podvržena dolgotrajnim prevozom ali skladiščenju, zato ne nosi visokega ogljičnega odtisa in ne porablja strupenih kemikalij za podaljšanje obstojnosti ali zaplinjevanja za obrambo pred plesnenjem in škodljivci na dolgih prevozih. Večina ponudbe v oskrbovalnici je ekološkega ali sonaravnega izvora za karseda zmanjšane vrednosti strupenih snovi v živilih. 

Kako Oskrbovalnica deluje?

Vsakemu ponudniku se z brezplačno registracijo na portalu Oskrbovalnica.si omogoči administracija nad lastnim ažuriranjem ponudbe (evidentiranje prodajnih artiklov in zalog, pregled stanja naročil, komunikacija z naročniki…). S tem ponudnik suvereno odgovarja za svoj del posla: ažurno ponudbo, kakovostno slikovno gradivo in opise. Predstavitev izdelkov na portalu oskrbovalnica.si je ključno orodje za boljšo prodajo, zato je bistvena skrb za primerne opise in fotografije. Z izpostavitvijo prednosti nekega pridelka in čim boljšim opisom ( za katero sorto gre, kakšen je način pridelave, zrelost, način uporabe ter druge posebnosti) lahko kmetje določen pridelek postavijo pred konkurenco in/ali celo upravičijo morebitno višjo ceno.

Oskrbovalnica trenutno deluje na Štajerskem, okolici Ljubljane in Kranja, na Vrhniki, na Primorskem in drugod. Z rastjo lokalnega zanimanja se širi. Oskrbovalnici podobni modeli po svetu so znani po imenu Community-supported agriculture.Pobuda s sodelovanjem vseh vpletenih: kmeta, organizatorja prodaje in kupca tudi v Sloveniji doživlja svoj zagon. Z modelom neposredne prodaje prek skupinskih naročanj se pridružuje progresivnim trendom v EU. Partnersko kmetijstvo oziroma CSA vzpostavlja skupnost kot alternativni ekonomski model, ki temelji na lokalni ravni kmetijstva in distribucije hrane. CSA se nanaša tudi na določeno omrežje oziroma združenje oseb, ki so se zavezale, da bodo podpirale eno ali več lokalnih kmetij, pridelovalci in potrošniki pa si vzajemno delijo tveganja in koristi proizvodnje hrane.


RAZLIKE med Oskrbovalnico in ostalimi platformami za skupnostno naročanje in spletnimi tržnicami

  • To ni komercialna platforma, kjer kmetom nekdo odžira del dobička. Namenjena je povezovanju ponudnikov (kmetov, pridelovalcev, predelovalcev in izdelovalcev) in kupcev oz. odjemalcev (potrošnikov, če želite). Skrbniki in koordinatorji portala smo le vmesni člen, da se kmetje in kupci lažje povežejo direktno.
  • Ob pridružitvi v sistem Oskrbovalnice ponudnikom omogočimo neomejeno oglaševanje v fb skupini Samooskrba za prehransko varnost z več kot 13000 člani.
  • Naročanje je ves čas odprto!
  • Cene ponudniki postavljajo sami, skrbniki zgolj sugeriramo, da so prilagojene skupinskemu nakupu in primerljive cenam na domu oz. dvorišču kmetije ali nižje (saj ponudniki prihranijo na času z izdajo večje količine naročil naenkrat).
  • Vizija projekta je, da ob porastu obsega prometa, ko enkrat prerastemo okvir prostovoljstva in sposobnost upravljanja na tej bazi, ustanovimo primerno pravno osebo (zadrugo, zavod …) s širšo upraviteljsko strukturo vseh, ki smo izgradili projekt – to je ponudnikov, organizatorjev in zainteresiranih kupcev.
  • Poleg rednih nakupov pri kmetih želimo vzpostaviti trajno vez medsebojnega zaupanja in pripadnosti, da bi v lahko vnaprej s pomočjo zakupnih zavez pričeli z načrtovanjem pridelave (količinsko in kakovostno ter cenovno). Na tak način lahko zagotovimo višjo stopnjo prehranske samooskrbe in prehransko varnost vseh vpletenih, kar je tudi cilj pobude.

Zakaj oskrbovalnica?

  • V njej se oskrbujemo z osnovnimi živili, ne glede na okoliščine.
  • Hrana v oskrbovalnici je sveža, lokalna in plod dela malih slovenskih družinskih kmetij (z izjemo določenih skupin živil, za katere pri nas ni pogojev za rast; tam se poslužujemo etičnih ponudnikov iz okoliških držav)
  • Hrana v oskrbovalnici ni podvržena dolgotrajnim prevozom ali skladiščenju, zato ne nosi visokega ogljičnega odtisa in ne porablja strupenih kemikalij za podaljšanje obstojnosti ali zaplinjevanja za obrambo pred plesnenjem in škodljivci na dolgih prevozih.
  • Večina ponudbe v oskrbovalnici je ekološkega ali sonaravnega izvora za karseda zmanjšane vrednosti strupenih snovi v živilih. 
  • Male in srednje kmetije so nosilci naše skupne prehranske in zdravstvene varnosti – propadejo pa po tri v Sloveniji vsak dan!
  • V zadnjih desetih letih je pri nas propadlo okrog 13.000 malih kmetij
  • 75 % planetarnega uničenja – prsti, vode, biotske raznovrstnosti – je posledica globaliziranega industrijskega kmetijstva.
  • V obdobju samostojne Slovenije smo uničili preko 100.000 hektarjev njiv, še vedno nadaljujemo z množično uporabo agrokemičnih sredstev, v monokulturah uvajamo nove tuje patentirane hibride, izumira pa naša kulturna dediščina starih sort.
  • Vsi imamo možnost izbire – z vsakim nakupom glasujemo; za malega slovenskega kmeta ali tuje korporacije in trgovce. 

Globalni razlogi samoorganizacije za lokalno samooskrbo

  • Tudi Oskrbovalnica je ena od oblik upora proti korporativni industrijski nenaravni prihodnosti.  
  • Mali kmetje zagotavljajo 80% hrane, ki jo zaužijemo, pri čemer porabijo le 25% virov, namenjenih kmetijstvu.
  • Mali kmetje, ki skrbijo za Zemljo in naše zdravje z gojenjem prave hrane, ki nas hrani, izumirajo.
  • Kmetovanje s strupenimi kemikalijami pomeni dolg – izkušnje iz tujine kažejo na daljnosežne posledice v obliki razseljevanja kmetov, epidemije samomorov in begunske krize.
  • Korporacije kmetijske in živilske industrije so uspele že skoraj povsem onemogočiti obstoj malega kmeta in lokalno naravno hrano. (Subvencije velikim kmetom, prepovedana lastna semena in s tem ukinjanje starih, lokalno prilagojenih sort, hibridi, fitofarmacevtska sredstva, genski inženiring, kmetijska politika.)
  • To industrijsko kmetijstvo, ki temelji na nenaravnih monokulturah, je največje gonilo izumrtja vrst – od ptic in čebel do gozdov, do talnih organizmov in vitalne biotske raznovrstnosti v naši črevesni flori. Briše raznolikost pridelkov, ki smo jih gojili in jedli.
  • Ljudje so pred industrijsko globaliziranim kmetijstvom gojili (in uživali) več kot 10.000 vrst rastlin. 
  • Več kot 90 % raznolikosti pridelkov je bilo zaradi industrijskega kmetijstva potisnjeno k izumrtju.
  • Živilska industrija vsako leto ponudi okoli 30.000 novih prehranskih izdelkov, to je več kot 600/teden, mnogi med njimi so prehranski surogati oz. umetni nadomestki originalnih živil.
  • Industrijsko kmetijstvo pelje planet in naša gospodarstva v propad.
  • Strupena prihodnost, ki jo spodbujajo korporacije, temelji na večji kemični obdelavi in več GSO, več mehanizacije in traktorjev brez voznika, digitalnem kmetijstvu, nadzornih dronih, robotih in vohunski programski opremi.

Industrijski sistem zdaj spodbuja digitalno kmetijstvo in »kmetovanje brez kmetov« ter lažno hrano brez kmetije – laboratorijsko izdelano meso, laboratorijsko mleko, laboratorijski sir, laboratorijske ribe, žuželke itd

Oskrbovalnici Podobni modeli po svetu so znani po imenu Community-supported agriculture


Pobuda s sodelovanjem vseh vpletenih: kmeta, organizatorja prodaje in kupca tudi v Sloveniji doživlja svoj zagon; z modelom neposredne prodaje prek skupinskih naročanj se pridružuje progresivnim trendom v EU. Partnersko kmetijstvo oziroma CSA vzpostavlja skupnost kot alternativni ekonomski model, ki temelji na lokalni ravni kmetijstva in distribucije hrane. CSA se nanaša tudi na določeno omrežje oziroma združenje oseb, ki so se zavezale, da bodo podpirale eno ali več lokalnih kmetij, pridelovalci in potrošniki pa si vzajemno delijo tveganja in koristi proizvodnje hrane.

Grupa solidarne razmjene (GSR) in Croatia ipd.

PREDNOSTI ZA POTROŠNIKA – KUPCA:
– lažji dostop do kakovostnih lokalnih, večinoma ekoloških pridelkov in izdelkov
– nizka cena
– neposreden stik s ponudnikom

– možnost seznanitve z načinom pridelave/predelave neposredno pri ponudnikih
– možnost dodatnih izobraževanj
– medgeneracijsko druženje in spoznavanje novih ljudi na organiziranih dogodkih, kulturnih srečanjih in tržnici

PREDNOSTI ZA KMETA – PONUDNIKA:
– možnost prodaje večjih količin pridelkov in izdelkov
– ni odpadka oziroma je zelo majhen
– zagotovljena poštena cena
– neposreden stik s kupcem vpliva na nadaljnje naročanje
– možnost boljšega načrtovanja
– medgeneracijsko druženje in spoznavanje novih ljudi na organiziranih dogodkih, kulturnih srečanjih in tržnici
– možna izmenjava avtohtonih semen in informacij z ostalimi ponudniki

Lepo vas pozdravljamo,
Ekipa Oskrbovalnice

[Marjan, Veronika, Aljoša, Maja, Nataša]

Sodobna spremenjena pšenica je “popoln kronični strup”

Marjan3 komentarji

Pekarska industrija uporablja pšenično moko, ki je najcenejša in najpripravnejša za izdelavo kruha, a je ena od največjih žrtev sodobnega konvencionalnega poljedelstva. Včasih je bila pšenica visoka, klasje elastično, žitna polja pa so bila prizor zlate lepote. Sodobna znanost pa izriva vse, kar ne prinaša visoke rodnosti. Selekcije že desetletja opravljajo zgolj na temelju pridelka, ki ga prinaša posamična sorta. Starodavna žita so bila hranljiva, toda moderna pšenica zaradi genetske manipulacijer sploh ni več “žito”. Zaradi hibridizacije so popolnoma spremenili in zmaličili genetski zapis originalne pšenice, tako da je sodobna pšenica izgubilia več kot 30% hranilne vrednosti v primerjavi z naravno genetsko linijo. Razmerja in ravnotežje hranil, ki ju je mati narava ustvarila v naravni pšenici je porušeno in spremenjeno do te mere, da človeška prebava in fiziologija preprosto ne more tem spremembam slediti tako hitro.

 

Sodobna spremenjena pšenica je “popoln kronični strup”,

trdi ameriški kardiolog dr. William Davis, ki je izdal knjigo Wheat belly in z njo v ZDA dvignil veliko prahu. V njej pojasnjuje, zakaj bi se ljudje morali izogibati pšenici, o tem pa je spregovoril tudi na ameriški televiziji CBS.


Dr. William Davis je prepričan, da pšenica danes ni enaka kot pred leti: “Danes je to 45 centimetrov visoka rastlina, ki jo je ustvaril genetski inženiring v 60. in 70. letih,” je povedal v jutranji televizijski oddaji This Morning na CBS. “Ta pšenica ima nove sestavine, o katerih vam nihče ni nič povedal. Ena izmed njih je beljakovina, ki se imenuje gliadin. To ni gluten in ne govorim o ljudeh, ki so občutljivi na gluten ali imajo celiakijo. Govorim o vseh drugih, saj smo vsi izpostavljeni nevarnostim beljakovine gliadin, ki je opiat. Ta snov se veže na opijske receptorje v možganih in pri večini ljudi stimulira apetit. Prav zato vsak dan zaužijemo skoraj 440 kalorij več, kot bi jih običajno,” je pojasnil.

S svojimi trditvami, da bi se bilo treba odpovedati kar vsem žitom, je kardiolog dr. William Davis v ZDA dvignil veliko prahu. (Foto: wheatbellyblog.com)

Ne gre torej za to, da bi bila kriva pšenica sama po sebi, a pšenica, ki je močno gensko spremenjena. Na vprašanje, ali bi kmetijska industrija lahko spremenila zrnje v prvotno obliko, je odgovoril, da je to praktično neizvedljivo, ker prinaša premalo dobička. Kljub vsemu meni, da se stvari spreminjajo, saj se vse več ljudi izogiba pšenici v svoji prehrani. Po njegovem mnenju se tako močno izboljša zdravstveno stanje, ljudje pa izgubijo tudi odvečne kilograme. “Če trije ljudje izgubijo štiri kilograme, to ni veliko. A danes smo priča na stotine ljudem, ki na ta način izgubijo 14, 36, 64 kilogramov. Sladkorni bolniki kar naenkrat ozdravijo, ljudje z artritisom takoj občutijo izboljšanje, ljudem prenehajo otekati noge, preneha se jim dvigovati kislina iz želodca, izboljša se stanje pri sindromu razdražljivega črevesja, depresija in tako naprej,” pove dr. Davis.

Da bi se izognili pšenici, predlaga, da jeste “pravo hrano”, kot so avokado, jajca, polnomastni sir, oljke, zdrava olja (oljčno olje, kokosovo olje), meso, ribe, oreščki, zelenjava in občasno sadje. “To je hrana, ki se najverjetneje ni izjemno spremenila s strani velikega kmetijskega posla. Izogibajte pa se žitom. Ko rečem žito, mislim predvsem pšenico, saj v 90 odstotkih žitaric, ki jih zaužijemo, zaužijemo pšenico in ta je najbolj problematična.” Kljub vsemu meni, da bi bilo najbolje, da bi se izognili tudi drugim žitom.

 

 

 

Objavljena še ena iz niza študij, ki razkrivajo neverjetno škodljivo genetsko manipulacijo nad pšenico

Te dni je objavljena še ena iz niza študij, ki razkrivajo neverjetno škodljivo genetsko manipulacijo nad prehranskim artiklom, ki ga večina ljudi dnevno uživa, pa se niti ne zavedajo nevarnosti in škodljivosti – to je pšenica oz. pšenična moka. Človek ne more verjeti, da se o tem več ne piše in osvešča, saj so posledice tega zločina nad naravo in prebivalstvom (še posebej naših otrok!!!) zastrašujoče in katastrofalne.

Sodobna pšenična moka sploh ni naravna in taka, kot bi morala biti. Agroživilski lobi je iz naravne pšenice s pomočjo genetskih manipulacij: križanja in umetno izzvanih mutacij* povsem spremenil genom pšenice. Starodavna žita so bila hranljiva, toda moderna pšenica zaradi genetske manipulacije sploh ni več “žito”. Zaradi hibridizacije so popolnoma spremenili in zmaličili genetski zapis originalne pšenice, tako da je sodobna pšenica izgubilia več kot 30% hranilne vrednosti v primerjavi z naravno genetsko linijo. Razmerja in ravnotežje hranil, ki ju je mati narava ustvarila v naravni pšenici je porušeno in spremenjeno do te mere, da človeška prebava in fiziologija preprosto ne more tem spremembam slediti tako hitro.

* = moderne sorte pšenice so bile poleg križanja ustvarjene s pomočjo obsevanja semen z radiacijo ali pa so bili njihovi kalčki (embriji) obdelani z mutagenimi kemikalijami, gama žarki ali visokimi dozami X žarkov, s čimer so izzvali željene mutacije. Koliko istočasnih negativnih posledic ima to dejansko, so pozabili povedati (kot običajno). Seveda kljub temu, da je že sama taka pšenica škodljiva in neužitna za nas, jo še dodatno obdelajo in rafinirajo, da izgubi še dodatnih 60% koristnih hranil (razumi to, kdor more, to je idiotizem in kriminal samo po sebi). Trenutno je “vroča” za uporabo v prehrani v Kanadi še genetsko modificirana GM pšenica, ki je tolerantna na glifosfat, to je zloglasna aktiva substanca v MONSANTO-vem herbicidu Roundup. Vse za napredek?

Posledica takšnega “posilstva” nad pšenico in drugimi žiti je hitro naraščanje težav pri potrošnikih, ki uživamo takšna žita. Celiakija, za katero pred desetimi leti večina ljudi ni niti slišala, je vse bolj razširjena. Sprva so menili, da gre za prirojeno bolezen – nezmožnost prebavljanja glutena. Število ljudi, pri katerih se težave zaradi glutena razvijajo v starejših letih, nam daje misliti, da imamo tudi na tem področju opraviti s “kolateralno škodo” vojne za dobiček velikih korporacij, ki usmerjajo razvoj kmetijstva. Dokaz več za to trditev so nove ugotovitve, da pražita, ki jih pridelujejo brez kemije (denimo kamut, enozrnica, dvozrnica in nekatere vrste pire), čeprav vsebujejo celo več glutena kot pšenica, velikemu odstotku obolelih za celiakijo sploh ne povzročajo težav.

Sodobna pšenica je »popolni kronični strup«, pravi dr. William Davis, kardiolog, ki je izdal knjigo o najbolj priljubljeni žitarici na svetu. Davis pravi, da pšenica, ki jo jemo danes ni ista pšenica, ki jo je jedla naša babica: »To je 46 centimetrov visoka rastlina, ki je bila ustvarjena preko genetskega raziskovanja v 60-ih in 70-ih«, je dejal Davis. »Ta stvar ima mnogo novih lastnosti za kateri nam ni nihče povedal, kot na primer, da vsebuje nov protein imenovan gliadin. To ni gluten. Ne govorim o ljudeh, ki so občutljivi na gluten in z celiakijo. Govorim o vseh ostalih, ker smo vsi občutljivi na protein gliadin, ki je opiat. Ta stvar se veže na receptorje opiatov v možganih in pri večini ljudi spodbudi apetit, kar povzroči, da pojemo 440 kalorij več na dan, 365 dni v letu«.

 

Dodatno

Zakaj je hrana naših prednikov prava in naravna, tako zelo pomembna?

Vzemite zdravje v svoje roke – Ubežite industriji bolezni; Knjiga Elaine Hollingsworth

Pozabljenje glede izvora in originalnosti osnovnih živil – uvod do Razkroja in Distopije družbe?

Triki in goljufije, ki se jih poslužuje prehranska industrija.

Zgodbe o živilih, lokalnih, tradicionalnih…in živilih prihodnosti

Viri:

Kruh: ali veste, kaj jeste?

http://www.viva.si/Zdrav-na%C4%8Din-prehrane/271/Kruh-ali-veste-kaj-jeste

 Gluten Aside – Modern Grain Sucks and Here’s Why
http://www.glutenfreesociety.org/gluten-free-society-blog/gluten-aside-modern-grain-sucks-and-heres-why/
http://www.marksdailyapple.com/why-grains-are-unhealthy/#axzz2cJd1bCMq

http://www.rtvslo.si/blog/marjan_1/objavljena-se-ena-iz-niza-studij-ki-razkrivajo-neverjetno-skodljivo-genetsko-manipulacijo-nad-psenico/85738

Smo družba hiperprodukcije in paradoksa v vseh ozirih

Slika MarjanKomentirajte

 

Paradoks našega časa je, da imamo telefone brez tipk, ljudi brez pameti, razmerja brez ljubezni, kokakolo brez sladkorja, kavo brez kofeina, cigarete brez nikotina, mleko brez maščob, ženske brez čustev, moške pa brez jajc!

Kupujemo več, uživamo manj.
Imamo velike hiše, ampak male družine, več udobja a malo časa, več diplom a malo razuma, več strokovnjakov in še več težav, več znanja na področju medicine, a manj zdravja.

Pijemo preveč, kadimo preveč, zapravljamo nepremišljeno, smejemo se premalo, vozimo prehitro, hitro se ujezimo, prepozno hodimo spat, utrujeni se zbujamo, premalo beremo in gledamo preveč.

 

Prosimo redko.

Želimo povečati naše imetje, vendar smo zmanjšali naše vrednote.
Govorimo preveč, ljubimo premalo, pogosto sovražimo.
Naučili smo se preživeti, ne pa živeti.
Dodali smo leta življenju, ne pa življenje letom.

Potovali smo na Luno, problem pa imamo, ko je treba iti čez cesto in spoznati novega soseda.
Osvojili smo zunanji prostor, ne pa tudi notranjega.
Naredili smo velike, vendar ne boljše stvari.

Očistili smo zrak, vendar onesnažili našo dušo.
Razbili smo atom, ne pa tudi svojih predsodkov.
Pišemo več, naučimo se manj.
Načrtujemo več, dosežemo manj.
Naučili smo se hiteti, a ne čakati.
Imamo večje dohodke, vendar nizko moralo.
Imamo več hrane, pa smo še vedno nehvaležni.
Gradimo večje računalnike z večjim spominom, komuniciramo vse manj in manj.
Prizadevamo si za več kvantitete, pozabljamo na kakovost.

To so časi hitre prehrane a počasne prebave.
Velikih ljudi, malih karakterjev, hitrih poslov in površnih odnosov.
To je čas za mir v svetu in vojno doma, veliko prostega časa in malo uživanja.
Čas raznovrstne hrane na eni polovici sveta in podhranjenosti na drugi polovici.

Vse manj je finančnih problemov v zakonu, in vse več je ločitev.
Vse več prestižnih hiš, in razdeljenih domov.
To so dnevi hitrih potovanj, dragih oblačil in nizke morale.
Vse več je debelih ljudi in tablet, ki zmorejo vse – vas razveselijo, otopijo ali ubijejo. (The Paradox Of Our Time; dr. RoBert Moorehead)

Hiperprodukcija hrane ob hkratni lakoti, hiperprodukcija strokovnega kadra ob hkratni nezaposlenosti, hiperprodukcija materialnih dobrin ob hkratnem pomanjkanju…..,

 

Hrana

 

Približno tretjina svetovne hrane, ki jo proizvedejo za porabo človeka (tj. približno 1,3 milijarde ton na leto), gre v nič ali propade zaradi pomanjkljivosti v verigi od proizvodnje do porabe, opozarja Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO). Na drugi strani pa je po njihovih podatkih 12 odstotkov svetovnega prebivalstva lačnih. Na svetovni ravni v obdobju med letoma 2011 in 2013 842 milijonov ljudi ni imelo dovolj hrane za aktivno in zdravo življenje. Po podatkih Rdečega Križa je v Sloveniji kar 150.000 ljudi lačnih in na robu revščine

hrana

ref,. https://www.dnevnik.si/1042605760/svet/tretjina-svetovne-hrane-gre-v-nic

 

Izobraženi kader

Izobraževanje posameznih kadrov dosega vrhunec, a službe za vse ni in je ne bo Bolje rečeno, zaposlitve ni za večino. Ali je moderno končevati fakultete , je danes to le trend ali pa se vseeno izplača?

Težava je, da se izšola neizmerno več diplomantov kot obstaja delovnih mest v visoko plačanih vodstvenih, tehničnih in strokovnih poklicih. Večina programov v visokem šolstvu pa se ohranja le z in zaradi lobiranja oz. preživetja fakultet samih.

Izvrsto o tem v filmu Schooling the world opisanem tudi Tukaj

Materialne dobrine

 

Primer avtomobilske industrije

Širom sveta obstaja na stotine nepreglednih parkirišč z tisoči in tisoči neprodanih avtomobilov. Avtomobilska industrija ne bi ponudila prodajo neprodanih avtomobilov z radikalnim znižanjem njihovih cen le, da bi se jih znebila. Namreč, če bi bile cene teh avtomobilov za nekaj tisoč eur nižje, bi jih prodali . Vendar pa nihče ne bi potem kupoval drage novejše avtomobile, ki bi potem na koncu pa ostali neprodani.

avto 1 avto

Avtomobilska industrija ne more končati izdelavo novih avtomobilov, saj bi morali zapreti svoje tovarne in odpustiti več deset tisoč zaposlenih. To bi še dodatno prispevalo k recesiji. Prav tako bi bil domino učinek katastrofalen, ko proizvajalci jekla ne bi prodali svojega jekla. Na deset tisoče mestih, kjer so narejeni sestavni deli avtomobilov bi čutila kriza.

več na http://www.zerohedge.com/news/2014-05-16/where-worlds-unsold-cars-go-die

 

Ne pozabite:
Preživite več časa s svojimi najdražjimi, ker ne bodo večno poleg vas.
Povejte kakšno lepo besedo tistim, ki vas od spodaj gledajo s strahospoštovanjem, ker bo ta majhna oseba skoraj zagotovo odrasla in odšla.

Ne pozabite objeti tistih, ki so poleg vas, saj je to edino imetje, ki ga lahko date s svojim srcem in vas nič ne stane.
Ne pozabiti reči “rad/a te imam” vašim partnerjem in vašim ljubljenim, če prihaja globoko iz srca.
Ne pozabite se držati za roke in ceniti trenutkov, ko sta skupaj, ker nekega dne ta oseba ne bo več z vami.
Vzemite si čas za ljubezen, vzemite si čas za pogovor, in vzemite si čas, da delite svoje dragocene misli z drugimi.

Smejte se pogosto, dolgo in iskreno.
Smejte se, dokler ne izgubite daha.
Solze se dogajajo.
Vztrajate in preživite.
Povejte ljudem, ki jih imate radi, da jih imate radi ob vsaki priložnosti, ker se življenje ne meri z številom vdihov ki jih dihamo, pač pa s trenutki, ki nam jemljejo dih.

*To besedilo je napisal ameriški stan-up komik George Carlin po smrti svoje žene.

 

Skupnostno podprto kmetijstvo, partnersko kmetijstvo oz. CSA Community-supported agricultur, odgovor na uničujoče globalistične trende

Marjan2 komentarja

Sodobna prehranjevalna veriga predstavlja pridelavo hrane, v kateri je interes kapitala oziroma multinacionalnih korporacij zelo jasen “vse za ceno dobička.”
Obup kmetov, ki vedo, da je takšen način proizvodnje hrane popolnoma zgrešen, vendar v glavnem nimajo izbire, je prav tako jasen in upravičen.
Še kako je v tem oziru  dragocena  hrana iz domačega vrta. In kako dragocene so majhne slovenske kmetije, kjer je hrana (rastline ali živali) pridelana in ne proizvedena.
Vendar je cenovni pritisk enormen. Uvožena hrana je tako poceni, da lahko slovenski kmet hitro ostane brez kupca.

https://www.facebook.com/marjan.kogelnik/videos/2341016805921375/?comment_id=2340989282590794&notif_id=1559042397681898&notif_t=feedback_reaction_generic

Zgrešili smo smer: hrana je postala izdelek!
V tem oziru je še kako dragocena  hrana z domačega vrta! In kako dragocene so majhne slovenske kmetije, kjer je hrana (rastline ali živali) pridelana in ne proizvedena. Vendar je cenovni pritisk strahovit. Uvožena hrana je tako poceni, da lahko slovenski kmetje hitro ostanejo brez kupcev.

Pridelki slovenskih kmetij za zdrav način prehranjevanja

Lokalna pridelava hrane, lokalno gospodarstvo, tradicija, lokalni običaji, lokalna prepoznavnost in integriranost ljudi je tisto, kar nam omogoča obstanek in preživetje v odnosu do globalističnih trendov, ki nam vztrajno režejo korenine, stik z predniki, z izročilom – da bi iz nas končno naredili standardizirane potrošnike, enake od Kanade do Avstralije in od Skandinavije do JAR. Gospodarska globalizacija je namreč povzročila hitro rast velikosti in moči korporacij in bank, a hkrati tudi finančno nestabilnost, odvisnost, brezposelnost in veliko ekoloških sprememb. Kot rešitev se ponuja lokalizacija. Pomagati je treba lokalnim ponudnikom, da se osamosvojijo od globalnega trga.

 

Vračanje k lokalni samooskrbi ne pomeni zaviranja napredka pač pa predvsem prinaša prednosti lokalnemu okolju, s tem se ohranijo pomembne vrednote, kot so oskrba z boljšo hrano, manjše onesnaževanje, lokalna identiteta, povezanost in ekonomija ter nasplošno večje zadovoljstvo ljudi. Lokalna samooskrba v zadnjem obdobju ne postaja zgolj zaželena, temveč tudi nujna oblika pridelava hrane. Kupec v njej prihrani, kmet pa pridobi. V globalnem trgu se mora kmet specializirati v pridelavi hrane, lokalno je lahko bolj pester. O tem govori odličen dokumentarni film Ekonomija sreče.

Eden od vzhajajočih trendov po svetu izziv rešuje s sodelovanjem vseh vpletenih – kmetov, organizatorjev prodaje (zadrug) in kupcev oz. s sistemom neposredne prodaje kmetov znanim naročnikom.

Model neposredne prodaje skupinsko naročenih kmetijskih pridelkov  zasnuje kot dobrodošlo priložnost za iskanje sinergij med kmeti in potrošniki. Aktivisti tako povežejo več kmetij; na organiziranem dogodku, t.i. semnju, skupaj s kmeti-pridelovalci prodajajo predhodno naročene  pridelke. Posledično se razvije Zadruga kot pravna oseba, ki  načeloma ne deluje kot odkupna zadruga; potencial je namreč razviti mešano članstvo kupcev in pridelovalcev.

Povezani pri pridelavi in naročanju si zagotavljamo kvalitetno  hrano po najnižjih cenah. V zadovoljstvo vseh.

Na semnju ponudniki, organizatorji in naročniki-kupci za nekaj ur soustvarjajo oazo prijaznega in navdihujočega okolja, v katerem izmenjajo dobrine, znanja in izkušnje, in se udeležijo spremljajočega programa delavnic, promocij, odprte kuhinje, degustacij, ipd.

 

skupaj 1

Podobni modeli po svetu so znani po imenu Community-supported agriculture
Pobuda s sodelovanjem vseh vpletenih: kmeta, organizatorja prodaje (zadruge) in kupca tudi v Sloveniji doživlja svoj zagon; z modelom neposredne prodaje prek skupinskih naročanj se pridružuje progresivnim trendom v EU. Partnersko kmetijstvo oziroma CSA vzpostavlja skupnost kot alternativni ekonomski model, ki temelji na lokalni ravni kmetijstva in distribucije hrane. CSA se nanaša tudi na določeno omrežje oziroma združenje oseb, ki so se zavezale, da bodo podpirale eno ali več lokalnih kmetij, pridelovalci in potrošniki pa si vzajemno delijo tveganja in koristi proizvodnje hrane.

 

Grupa solidarne razmjene (GSR) in Croatia

 

 

Prehranska in z njo povezana zdravstvena samooskrba

O prehranski in z njo povezani zdravstveni samooskrbi lahko razmišljamo le, če bomo znali in uspeli tudi sami pridelati semena. Da bodo naša polja posejana z lastnimi semeni, mora kmetu biti najprej omogočen čim činkovitejši način trženja njegovih pridelkov. Če mu ni treba skrbeti, kako bo prodal, kar je pridelal, lahko svoje moči usmeri v načrtovanje pridelave in v semenarjenje. Žal ta trenutek izjemno malo kmetij prideluje semena za potrebe lastne kmetije.

 

 

 

Zakaj biti del skupnosti ?

 

PREDNOSTI ZA POTROŠNIKA – KUPCA:
– lažji dostop do kakovostnih lokalnih, večinoma ekoloških pridelkov in izdelkov
– nizka cena
– neposreden stik s ponudnikom

– možnost seznanitve z načinom pridelave/predelave neposredno pri ponudnikih
– možnost dodatnih izobraževanj
– medgeneracijsko druženje in spoznavanje novih ljudi na organiziranih dogodkih, kulturnih srečanjih in tržnici

 

PREDNOSTI ZA KMETA – PONUDNIKA:
– možnost prodaje večjih količin pridelkov in izdelkov
– ni odpadka oziroma je zelo majhen
– zagotovljena poštena cena
– neposreden stik s kupcem vpliva na nadaljnje naročanje
– možnost boljšega načrtovanja
– medgeneracijsko druženje in spoznavanje novih ljudi na organiziranih dogodkih, kulturnih srečanjih in tržnici
– možna izmenjava avtohtonih semen in informacij z ostalimi ponudniki

 

 skupaj

Komentar Antona Kukenbergerja kmeta:

 

“Dejstvo je, da se je dalo 50 let nazaj na kmetiji preživeti z eno kravo, dvema prašičkoma, nekaj krompirja in je šlo. Ker ni bilo nobenih stroškov, razen za olje, sladkor in sol. Vse ostalo so si pridelali sami. Danes pa je situacija zelo drugačna. Stroški so ogromni in če imaš recimo dvakrat večjo površino hleva na žival, kot določa minimalni standard (kot velja za našo kmetijo ), to povzroča ogomne dodatne stroške, ki jih razen tako, da svoje izdelke prodaš neposredno kupcem, ne moreš pokriti. Francozi so, na primer, izračunali, da je najnižja cena njihovega mleka z ravninskega dela 32 centov, cena mleka z alpskih predelov pa je vse 50 centov. Tako je v Franciji, kjer so kmetije neprimerno večje in s tem učinkovitejše od naših. Odkupna cena mleka je pri nas trenutno okoli 30 centov za liter. Zdaj si pa predstavljajte, kaj to pomeni, če moraš recimo za hlev za 50 krav namesto 400.000€ vložiti 800.000 €.

Povedati hočem samo to, da je večina kmetov v izgubi in vlagajo denar za preživetje kmetije od drugje. Zakaj to delajo, je vprašanje za milijardo dolarjev. Ekonomska razmerja pri cenah so povzročila pritisk na kmete, ki morajo, če hočejo preživeti, proizvajati ”na veliko”. To na žalost pogosto pomeni uporabo kemikalij in veliko trpljenja za živali. Celoten sistem je zastavljen tako, da večino cene kmetijskih pridelkov poberejo trgovine, pri pridelavi pa največji delež terja energija, ki se porabi za samo pridelavo in strošek fitofarmacevtskih sredstev. Kdo tukaj največ služi, je jasno.”

 

Več o Skupnosti Letni časi in njenih koreninah TUKAJ

Video prispevki z vsakomesečnih Ekofejst festivalov na temo samooskrbe

Video MarjanKomentirajte

“Življenje je kot vožnja s kolesom, neprestano moraš naprej, da ne zgubiš ravnotežja..”A.E

Dragi soborci, v tej maniri delujemo, nikoli obstati, se predati , pač pa ves čas balansirati z vedno vnovičnim korakom,

V želji , da vam ne usahne entuziazem za nove izzive,  za nova znanja , pa vam  pošiljam  paket video prispevkov, ki prinašajo svežino, optimizem in voljo do življenja , prav tako tudi do družbenih sprememb.

Vsi prispevki so bili posneti na naše povabilo znotraj Ekofejst projekta. Dodajam pa tudi nekaj starih še vedno zelo aktualnih  z okroglih miz. Z njimi smo iskali  odgovore na vprašanja  ZAKAJ ter KAKO, v glavnem smo sedaj s tem zaključili. V Ekoci/Oskrbimo smo to počeli slabi dve leti. Odgovore S KOM, KDAJ in  S ČEM predajamo vam. Naj vam bo v pomoč tudi Fb skupina Umetnost preživetja v .. Čas je dozorel.

Hvala in Srečno!

PREHRANA, PRIDELAVA ŽIVIL

 

Fanči Perdih: Pomen (samo)pridelave semen

[vimeo http://vimeo.com/38566550]
90% celotne semenske pridelave je v rokah 4 do 7 multinacionalk. Težijo k vzgajanju hibridov, zaščitenih sort, saj v njih vidijo svoj monopol in dobiček. Postali smo odvisni od ponudbe (velikih) semenarskih hiš. Nekatere svoja semena prilagodijo tako, da zrasla rastlina zahteva dodatno nego s pesticidi, dodajanjem mineralnih gnojil itd. Domača, naravna sredstva ne zadoščajo več.

V Sloveniji rabimo odpornejša semena, da bo rastlina sposobna preživeti v zahtevnejših klimatskih razmerah, da bo zmožna samostojno črpati hranilne snovi tudi iz nižjih plasti zemlje.

Poskusimo vsaj enkrat v življenju sami pridelati svoje seme – da bomo znali ceniti tisto, kar seme nosi v sebi.

Meta Vrhunc: Pomen kulturnih rastlin za današnji čas!

http://www.s12.si/ekologija/razno-ostali-prispevki/1559-meta-vrhunc-pomen-kulturnih-rastlin-za-danasnji-cas.html

Do pred dvesto leti so naši predniki svojo hrano, žita in vso zelenjavo, pa tudi semena za ponovne posevke pridelovali sami. Človek je bil neke vrste sodelavec narave, ki je kulturne rastline, v sodelovanju z duhovnim svetom in kozmosom, usvarjal iz divje rastočih rastlin. Nova znanost tega ne zna ponoviti in kmetijstvo se danes osredotoča predvsem na ustvarjanje dobička, semenarstvo pa je v rokah multinacionalnih koncernov. Kako se lahko človek ponovno poveže z naravo iz z njo sodeluje pri podpiranju in ne uničevanju življenja na planetu?

 

Dr. Gojko Stanič: Vrt na strehi

http://www.s12.si/ekologija/razno-ostali-prispevki/1563-dr-gojko-stanic-vrt-na-strehi.html

(18:00) Ste kdaj pomislili, da bi si zelenjavo za kosilo nabrali kar na strehi svojega doma? Prisluhnite dr. Gojku Staniču, univerzitetnemu profesorju, ki svojo zelenjavo in sadje prideluje na neobičajen način. Zgodba, ki se je začela zgolj kot osebno iskanje alternative za gojenje domače zelenjave, je prerasla v raziskovanje, eksperimentiranje ter strateško planiranje. Poiskati nove načine gojenja rastlin, povečati obstoječe obdelovalne površine, podaljšati sezono pridelovanja živil, … spremeniti asvaltno džunglo v zeleno džunglo.

 

Fanči Perdih: Pomen (samo)pridelave semen

http://vimeo.com/38566550
90% celotne semenske pridelave je v rokah 4 do 7 multinacionalk. Težijo k vzgajanju hibridov, zaščitenih sort, saj v njih vidijo svoj monopol in dobiček. Postali smo odvisni od ponudbe (velikih) semenarskih hiš. Nekatere svoja semena prilagodijo tako, da zrasla rastlina zahteva dodatno nego s pesticidi, dodajanjem mineralnih gnojil itd. Domača, naravna sredstva ne zadoščajo več.

V Sloveniji rabimo odpornejša semena, da bo rastlina sposobna preživeti v zahtevnejših klimatskih razmerah, da bo zmožna samostojno črpati hranilne snovi tudi iz nižjih plasti zemlje.

Poskusimo vsaj enkrat v življenju sami pridelati svoje seme – da bomo znali ceniti tisto, kar seme nosi v sebi.

 

Karl Vogrinčič: Človek v odnosu s čebelami

http://vimeo.com/42887124

Znameniti fizik Albert Einstein je glede čebel izrekel naslednje besede: »Ko bo umrla zadnja čebela, človeštvo ne bo živelo več kot štiri leta. Ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi.« Za čebelo se govori, da je preživela 70 milijonov let, brez da bi se evolucijsko spremenila. Približno tretjina svetovnega pridelka hrane zraste na rastlinah, ki so jih oprašile živali, velik delež česar s svojim načrtnim zbiranjem peloda prispevajo čebele. Zaradi tega je pomen čebel za preživetje človeštva kritičen. Čebelar Karl Vogrinčič iz projekta Čebelarstvo in apiterapija Vogrinčič je spregovoril o odnosu do čebele, unikatnega čebelnjaka, ki ga je postavila njegova družina in o pomenu ozaveščanja mladih generacij o pomenu čebel, hrani in samooskrbi

ENERGIJA

 

Dejan Krajnc: Prosta energija – Free Energy

http://www.s12.si/ekologija/razno-ostali-prispevki/1566-dejan-krajnc-prosta-energija-free-energy.html

(31:50) Prosta energija obstaja že od nekdaj, kako le ne bi, saj živimo sredi energije, v energiji. V preteklosti so raziskovali svet s pogonom proste energije (jadrnice), rastline napaja prosta energija (sonce) … potreben je le premik v perspektivi, da se zavemo, da živimo v obilju energije, ne v pomanjkanju. Ko je govora o konceptu proste energije, se dejansko razpravlja o pretvorbi ter izkoristku te energije. Včasih si namreč želimo energijo uporabiti za gretje (toplota), drugič za razsvetljevanje (svetloba) itd. Prisluhnite zanimivi predstavitvi drugačnega pogleda na energijo, ki ga v prispevku poda Dejan Krajnc, samostojni raziskovalec proste energije.

 

Branko Nagy: Domača elektrarna

http://vimeo.com/37169539

Neodvisnost od zunanjih virov je eden od ključnih razlogov, da si vedno več ljudi želi imeti svojo domačo elektrarno. Srce elektrarne, ki jo je razvil Branko Nagy, je navaden bencinski agregat, ki pa je predelan in za pogon uporablja plin. Takšno domačo elektrarno je razvil kot dodaten modul k t.i. živi hiši (hiši iz naravnih materialov), ki jo k življenju obuja Kristjan Zver, ustanovitelj podjetja Naravna gradnja. Če se bo vedno več…

 

Gregor Škerl: HHO

http://vimeo.com/36028883

Predstavitev uporabe vode kot dodatek k gorivu v avtomobilu. Poraba manjša za 1/3. Vodik pridobivamo iz vode v realnem času. Proizvedemo toliko kot porabimo. In tako lahko uporabimo vodo kot gorivo tudi za ogrevanje doma.

 

NOVA MISEL, NOVA EKONOMIJA, LOKALIZACIJA

 

Ira Zorko strategija za trajno obilje

http://vimeo.com/45142155

Danes se izgubljamo v parcialnostih, v interesih, smo izrazita družba interesov. Bolj ozek interes kot imaš, lažje si razumljiv za politiko oz. družbo. Obče človeški interes je danes neprepoznaven. V družbi vlada izrazit monokulturizem. Tako v kmetovanju kot v izobraževanju ter v družbi nasploh. Namesto da bi čim več različnih stvari povabili k sodelovanju, sobivanju in bi se stvari med sabo začele podpirati, mi poskušamo ločiti,…

 

Dejan Unger: Delimo.si

http://vimeo.com/42887125

Predstavitev spletnega projekta Delimo.si, katerega namen je, da ljudje med seboj delimo in prispevamo majhen delček tega, kar zmoremo. Bodisi gre za prevoz, dobrine, (so)bivanje ali usluge. Z ustanoviteljem projekta Dejanom Ungerjem smo se pogovarjali o kulturi sodelovanja in sobivanja ter o odnosu do sočloveka.

 

Katarina Hölzl: Svet brez revščine – s socialnim podjetništvom

http://vimeo.com/38356534
“Filozofija socialnega podjetništva je opolnomočenje,” pravi Katarina Hölzl. Streha nad glavo, plačani računi, hrana na mizi. Brez katerekoli od teh treh komponent, lahko govorimo o revščini. Okrog 220.000 ljudi v Sloveniji je na pragu revščine. 110.000 ljudi je prijavljenih kot brezposelni, številni ljudje delajo le preko avtorskih pogodb, kar jim ne omogoča socialne ali ekonomske varnosti. Kako jo preseči revščino s pomočjo socialnega podjetništva? Socialno podjetništvo je humano podjetništvo, gre predvsem za razliko v filozofiji in vodenju podjetja. Namesto osredotočanja na to, kakšen produkt bomo prodali, s kakšnim dobičkom za lastnike kapitala, se socialni podjetnik najprej vpraša, kaj lahko on naredi za to, da se v lokalnem okolju razreši nek socialni izziv (npr. brezposelnost, brezdomstvo itd.). Filozofija socialnega podjetništva je opolnomočenje. Da se začne vsak posameznik zavedati, ne le svoje družbene odgovornosti, ampak tudi svoje moči. Socialno podjetništvo je iskanje isto mislečih ljudi, ki se združijo za dosego skupnega cilja, izboljšanje družbenega okolja. V klasičnem podjetništvu je delavec oseba, ki hodi delat, v socialnem podjetništvu pa je to oseba, ki soustvarja.

 

Anica Grobelnik Vozelj: Pomen povezane lokalne skupnosti

http://vimeo.com/38214658
Širiti znanja, dobre novice, druženje, nenehno učenje drug od drugega, sopomoč … so steber lokalne skupnosti, ki cveti.
Pogosto se ljudem zdi boljše tisto, kar je drugje, kot pa tisto, kar je doma. Lokalna turistična in druga društva pa skušajo v kraju spodbuditi živost, povezovanje, opolnomočenje. Anica Grobelnik Vozelj iz Turističnega društva Galicija je v video prispevku podala svoj pogled pomen podeželja in pomembnost povezanosti v lokalni skupnosti.

 

EKOLOGIJA, TRAJNOST

 

Kristjan Zver: Živa hiša

http://vimeo.com/36957423

Živa hiša nastaja iz t.i. deviških materialov, pozitivne energije, zavedanja o lastnih potrebah ter o vplivu na okolje. Zidana peč, sončni kolektorji, rastlinska čistilna naprava, v zemljo vgrajen hladilnik in domača elektrarna so le nekatere od inovativnih rešitev hiše prihodnosti. Gre za kombinacijo starih in novih znanj ter svežega pogleda na svet in človeka v njem. Kristjan Zver, ustanovitelj podjetja Naravna gradnja, je v pogovoru…

 

Ana Vovk Korže: Ekoremediacija – zdravljenje narave za naravo

http://www.s12.si/ekologija/razno-ostali-prispevki/1561-ana-vovk-korze-ekoremediacija-zdravljenje-narave-za-naravo.html (15:46) V 21. stoletju se človeštvo vse bolj sooča s posledicami hitrega in velikokrat nepremišljenega razvoja, ki se zelo konkretno pozna tudi v našem okolju in naravi. Ekoremediacija (krajše ERM) pomeni zdravljenje narave za naravo. Gre za ponovno oživitev že degradiranih delov okolja in za vzdrževanje ravnotežja v okolju s pomočjo narave same. Z ekoremediacijo omogočamo in spodbujamo večjo samočistilno sposobnost okolja, okolju vračamo lastno vrednost in spodbujamo sonaraven razvoj.  Pri vseh načrtovanih posegih v okolje je mogoče ekoremedicije uporabljati kot preventivne ukrepe, ki je veliko bolj zanesljivo, učinkovito in tudi ceneje kot pa preprečevanje degradacije okolja. Ekoremediacijo nam je predstavila prof. dr. Ana Vovk Korže s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, kjer deluje Mednarodni center za ekoremediacije.

 

 

ČLOVEK, DRUŽBENE SPREMEMBE

 

Anton Komat: Vrnimo se k sebi!

http://vimeo.com/36115491

Treba je oživiti temeljne človeške vrednote, pravi Anton Komat. Na vprašanje, kako preživeti v spremenjenih okoliščinah, kjer nam pretijo veliki izzivi (gospodarski, ekonomski, prehranski, energetski, zdravstveni in podnebni), odgovarja, da bo mogoče preživeti na temelju močne lokalne skupnosti, kjer bodo ljudje med sabo povezani in si bodo iskreno pomagali. Ljudje naj bi izgubili stik z zemljo in modrostjo preteklosti, ki nam je včasih omogočala…

 

Meta Vrhunc: Živimo v prelomnem času!

http://vimeo.com/36076655

Človek je dojel, da je življenje brez odgovornosti minilo. V času, ko so institucije pozabile na svojo zavezanost ljudem in ko je sistem sistematično uničeval marsikaj dobrega v človeku, se človek vedno bolj zaveda, da je potrebno odgovornost za svoje življenje prevzeti v svoje roke. Da je potrebno pozabiti na svoje egoizme in se naučiti darovati samega sebe drugim in svetu. Nikoli ni bilo takšne priložnosti, da pokažemo kaj znamo in da spremenimo svet po naši, človeku prijazni, meri. Po mnenju Mete Vrhunc naj bi pričeli z abstinenco od medijev in se posvetili temu, da najprej najdemo resnico v sebi in začutimo svojo lastno identiteto. Preko meditacije, molitve, branja visoko moralnih vsebin. S tem se začnemo zavedati, da je vsak izmed nas zelo potreben svetu – vsi, četudi se kdaj počutimo nevredne, lahko v svetu premaknemo ogromno majhnih stvari, ki imajo možnost, da prerastejo tudi v velike

 

Andrej Chiaiutta: Human design (znanost o človeku)

http://www.s12.si/duhovnost/razno-duhovnost/1560-andrej-chiaiutta-human-design.html

(27:50) Human Design, nekateri mu pravijo tudi znanost o človeku, naj bi predstavljal povsem nova sintezo, novo holistično znanost o nastanku in delovanju oblik v našem vesolju. Opisuje kvantno polje človeka in delovanje njemu lastnih energetskih procesov. Human Design naj bi sintetiziral dve družini znanosti: stare sisteme opazovanja, ki so je razvili astrologija, kitajski I-Ching, hindujsko-brahmanski sistem čaker ali energetskih centrov in židovska Kabala, ter sodobnih disciplin kvantne mehanike in fizike, astronomije, genetike, biokemije in psihologije.

 

UMETNOST PREŽIVETJA

 

Miha Berčič, Kako preživeti v ekstremnih razmerah?

http://www.s12.si/ekologija/razno-ostali-prispevki/1558-miha-bercic-kako-preziveti-v-ekstremnih-razmerah.html

(18:13) Zadnja leta je veliko govora o katastrofah, ki pa so večkrat medijsko potencirane in predstavljene na grozljiv način. Katastrofe se vedno bile in ljudje smo vedno našli odgovore na njih. Kljub temu, da so države na katastrofe pripravljene, je pomembno, da smo na njih pripravljeni tudi posamezniki. Po mnenju Miha Berčiča je v ekstremnih razmerah najpomebneješa psihološka pripravljenost posameznika, ki omogoča sprejemanje novonastalega stanja in znanje kako živeti ter sodelovati v skupini. Ključen je tudi pozitivni način razmišljanja oz. odločitev za življenje, ki posamezniku daje voljo in odgovore na izzive tudi v najtežjih življenjskih situacijah.

 

Dario Cortese: Kaj vse je hrana?

http://vimeo.com/42887123

Poznate samonikle, divje rastline in njihove pozitivne učinke na prehrano in zdravje človeka? Prehrana pa ni edini vir zdravja, poudarja Dario Cortese. Celo pomembnejši element, tako prehrane kot zdravja, naj bi bilo vsakodnevno gibanje, toplina človeških odnosov in pa nenehna radovednost – lakota po življenju.

 

ZELIŠČARSTVO, ZDRAVJE, DUHOVNOST

 

Beno Behrič: Za vsako bolezen rožca raste

http://vimeo.com/45133773

Zeliščar Beno Behrič močno verjame v moč narave, v moč zelišč. V intervjuju je z nami podelil mnogo koristnih napotkov o tem, kako jih nabirati, uporabljati, kakšen odnos imeti do njih. V zeliščih se skriva eterična moč, ki jo lahko človek izkoristi s pravilno uporabo in sistemom nabiranja: pravi čas nabiranja glede na lunine cikluse, letni čas ter čas v dnevu, ko je posamezna rastlina (oziroma njen del) najmočnejša. Ob sončnem

 

Maria Ana Kolman: Kaj je šamanizem?

http://vimeo.com/36073342

Šamanizem velja za najstarejšo filozofijo, psihologijo, religijo in medicino. Včasih razumljen kot starodavna tehnika, ki ne sodi v današnji način življenja, ravno v tem pogledu nosi pomembno sporočilo in pomen za današnji čas. Šamanizem temelji na prepoznanju, da je v kozmosu vse živo (zemlja, zrak, vsa živa bitja) in da se skozi to pretaka trojstvo vsega: materialno, duša in duh. Sodobni človek je osredotočen predvsem na materialno plat življenja…

 

Jože Vetrovec: Kakšna je dobra voda?

http://vimeo.com/38014298

 

“Voda je začetek in konec človeštva oziroma vsega življenja,” pravi Jože Vetrovec. Se kdaj vprašate kakšno vodo pijete? Vsaka voda namreč ni enaka. Sestavljata jo dva vodika in kisik, od kota vezi med elementi pa je odvisna kvaliteta vode. Glede na kot se namreč molekule vode različno vedejo – ene se zbirajo v grozde (klastre), druge pa so manj nagnjene k temu in tako bolj uporabne za človeško telo. Poleg tega voda nosi spomin, informacije in je tudi univerzalno topilo. Voda iz plastenke lahko prevzame (stopi) nekaj plastike ter zagotovo prevzame informacije plastenke. Prisluhnite ugotovitvam raznih poskusov, o vplivu informirane, namagnetene ter vrtinčene vode na rast rastlin in živali. Jože Vetrovec, urednik revije Misteriji in revije Zdravje, je v prispevku podelil svoje bogato znanje o tej pomembni tekočini.

 

 

OKROGLE MIZE

Okrogla miza Štafeta semen

http://vimeo.com/40216770

 

“Ne zlato , ne dragi kamni ne bodo dragocenost te dežele , ampak pošteni, pogumni in plemeniti ljudje”, so dejali in tako tudi živeli naši predniki. Zgodovino Slovencev ohranjajo tudi slovenska semena in ohranjajo Slovence iz roda v rod. Dobrih ljudi nas je v Sloveniji veliko, ljudi, ki znamo, zmoremo in želimo aktivno soustvarjati prihodnost na različnih področjih. Tudi tako, da si skupaj prizadevamo za ohranjanje slovenskih semen na POZITIVNIH…

 

Okrogla miza MB

 

  1. Martina Bavec – Pridelava hrane brez GSO

Peter Grčin DOBROTE SLOVENIJE –  Nove tržne poti

Katarina Hölzl – Forum socialnega podjetništva

Vesna Weinger – Pomen samooskrbe

Sandra Turnšek – Prezentacija GIZ EkoKrepko

 

 

Okrogla miza MS

 

Za  povezave na spodnje video posnetke okrogle miz iz MS, za snemanje in produkcijo za  družbeno odgovoren prispevek se lepo zahvaljujemo BK TV iz Maribora

 

http://www.youtube.com/watch?v=BRnx4OJ3BpY&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=1&feature=plcp
http://www.youtube.com/watch?v=ZIVCCacAry4&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=2&feature=plcp
http://www.youtube.com/watch?v=TlK6gKt9SUo&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=3&feature=plcp
http://www.youtube.com/watch?v=x1aHnWXGxEM&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=4&feature=plcp
http://www.youtube.com/watch?v=qQEyjLoxXzw&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=5&feature=plcp

Dejan Rengeo

http://www.youtube.com/watch?v=E4WA7lqkVbQ&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=6&feature=plcp

http://www.youtube.com/watch?v=7tNP2OgjquM&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=7&feature=plcp
http://www.youtube.com/watch?v=rCJjPLD39uk&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=8&feature=plcp
http://youtu.be/vjBZDzXGz8s

________________________________

 

 

Informativne prijave za skupinski obisk predavanja Dr. Vandana Shiva na Hrvaškem

Slika MarjanKomentirajte

Vabljeni k druženju ter na obisk predavanja Dr. Vandana Shive priznane fizičarke, okoljske aktivistke in avtorice, ki potuje po svetu in z navdihom predava o nevarnostih genskega inženiringa, biopiratstva in patentiranja semen ter o pomembnosti sonaravnega kmetijstva in ohranjanja različnih vrst semen.

Skupnost Letni časi na naslovu info@letnicasi.si zbirajo informativne prijave za skupinski obisk predavanja Dr. Vandana Shiva, ki prihaja 13.maja 2015 v Sisak na Hrvaškem.
Vsi zainteresirani pripišite v naslov

“Prijave za skupinski obisk predavanja Dr. Vandana Shiva”

“Dr. Vandana Shiva je gospa, ki se je srečala v rodni Indiji pred dvajsetimi leti z vsem, kar danes imenujemo kmetijsko-prehrambena politika po načrtih multinacionalk. Monsanto je želel njeno rodno pokrajino spremeniti v prehrambeno suženjsko deželo. Gospa je izredno ostroumno in tenkočutno uspela razvozlati plan obveščevalnih služb in v boj proti njim se je podala tako, da je sama hodila od polja do polja in indijske kmete prepričevala o hudičevem planu. Njena zmaga je bila veličastna in ona je tista, ki je postavila svet pred novo premišljevanje.”

https://www.facebook.com/events/1530878973860709/
www.vandanashiva.com
https://www.facebook.com/vandanashiva.navdanya
 

Mikrokreditiranje revnih z Grameen banko M. Junusa. V lepo folijo zavit brezkompromisen kapitalizem?

MarjanKomentirajte

Nobelov nagrajenec za mir  Muhamad Junus, ki je s svojo banko Grameen iz Bangladeša z nesebično pomočjo pomagal milijonom revnim ljudem po svetu. Podelitev nagrade in razglasitev nagrajenca v Oslu je odbor komentiral takole: “Trajnega miru ne moremo doseči, ne da bi velikanske množice ljudi našle način, kako se izkopati iz revščine. Mikrokreditiranje je eden izmed takšnih načinov, razvoj od spodaj pa služi tudi k napredku demokracije in človekovih pravic.”

 

Pa je to res?

Poglejmo navezave Grameen z DANONE,BASF,MONSANTO ter

dileme v vezi mikrokreditiranja v intervjuju z Dr. Vandana Shiva

[youtube=http://www.youtube.com/watch?v=Vf9ioT4iKcM]

Dr. Vandana Shiva je  Gospa, ki  se je srečala v rodni Indiji pred dvajsetimi leti z vsem kar danes imenujemo kmetijsko-prehrambena politika po načrtih multinacionalk. Monsanto je želel njeno rodno pokrajino spremeniti v prehrambeno suženjsko deželo. Gospa je izredno ostroumno in tenkočutno uspela razvozlati plan tajnih služb in v boj proti njim se je podala tako, da je sama hodila od polja do polja in indijske kmete prepričevala o hudičevem planu. Njena zmaga je bila veliičastna in ona je tista, ki je postavila svet pred novo premišljevanje. ”

http://en.wikipedia.org/wiki/Vandana_Shiva

Dopis Dr. Vandana Shiva Yunusu v vezi Monsanta

http://www.greens.org/s-r/17/17-15.html Continue reading →

Načrtovana pokvarljivost, zastarelost in hiperprodukcija izdelkov ne le ukrep izhoda iz krize, marveč politika mnogih podjetij in celotnih vej industrije

Video Marjan1 Comment

V obdobju velike depresije leta 1932 je ameriški borzni posrednik in trgovec z nepremičninami Bernard London kot izhod iz krize predlagal načrtovano zastarelost izdelkov. Ugotovil je, zgodovina pa se ponavlja, da ko so ljudje prestrašeni in panični, svoje imetje uporabljajo dlje kot po navadi. V obdobju razcveta niso čakali, da njihova naprava postane neuporabna. Zamenjali so jo prej, ker ni bila več moderna, tehnično napredna. Leta 1932 je  London objavil članek z naslovom Konec depresije s pomočjo načrtovane zastarelosti. V njem ameriški vladi predlaga, naj za vsak izdelek določi rok trajanja, po katerem bodo ti postali uradno mrtvi. Vlada naj umetno staranje strogo nadzira in izdelke s pretečenim rokom uniči. Novi izdelki bi drli s tekočih trakov, ljudje bi jih kot nori kupovali in gospodarstvo bi cvetelo.

Rešitev, ki jo je predlagal Bernard London, pa je že del našega potrošniškega vsakdana. Le da je bolje prikrita od njegovih nasvetov. Bernard je še predlagal, naj vlada obdavči tiste, ki uporabljajo stare stvari in s tem zavirajo gospodarstvo.

Načrtovane zastarelosti sicer niso uzakonili, dosegli pa so jo s tehničnimi prijemi. Je naključje, da se veliko naprav pokvari kmalu po pretečenem obdobju, zavedenem kot njena življenjska doba, oziroma začne »čudno« delovati, ko je na trgu nov, izpopolnjen model?

Programirana zastarelost ni skrivnost, je politika mnogih podjetij in celotnih vej industrije, mi pa ji še vedno nasedamo. Continue reading →