Matjaž Anžur je neodvisni zgodovinar, ki se je pri svojem delu posvetil prevsem najstarejši narodovi zgodovini. Njegova tehnika proučevanja temelji na interdisciplinarni zgodovinski simulacijski ponovitvi. Niso pa mu tuja niti mistična znanja, ki se jih poslužuje in jih enakovredno tretira s klasičnimi znanji.
VSEBINA
– kako je duhovno premišljevala predkrščanska Evropa
– kje, kako in zakaj je nastal superetnos danes poimenovan Slovani
– socialna in psihološka struktura družbe naših prednikov v gradiščih
– sakralnost slovanskih jezikov in pri tem še posebno slovenskega
– kje je prednost krščanstva, da ga Evropa prevzame
KRAJ
Ekoci Zeleni hram
Ulica Savinjske čete 3, 3310 Zalec
Prost vstop s prostovoljnimi prispevki (priporočilo vsaj 2eur oz. po zmožnostih), ki so namenjeni kritju stroškov predavateljev in sami organizaciji
Kaj ima Božič skupnega z Jezusom in njegovim rojstvom?
Glede na splošno mnenje mit o Božičku izvira iz svetega Miklavža oziroma Nikolaja, mirskega nadškofa v Mali Aziji (današnja Turčija). »Tako rekoč vse, kar je napisano o svetem Miklavžu, temelji na legendah,« piše v The Christmas Encyclopedii. Ponekod Božička imenujejo »Santa Claus«, ki morda izhaja iz besede Sinterklaas, kar je v nizozemščini spremenjena oblika za »sveti Nikolaj«. Gledano z vidika zgodovine in Svetega pisma, Božiček nima nič skupnega z Jezusom Kristusom. Več TUKAJ
Zaporedje zgodbe o Jezusovem rojstvu je popolnoma astrološka.
Sirius je zvezda z vzhoda, ki 24.12 leži v isti liniji z tremi zvezdami, v starih casih znanih kot “Trije Kralji”. Ta linija kaže tocno pozicijo na horizontu zemlje na katerem sonce vzhaja 25.12. To simbolicno pomeni rojstvo Božjega sina v casu zimskega solsticija. Devica je ozvezdje in ime matere device se obicajno pricne z crko M (Marija..), saj je oznaka tega ozvezdja M. Je tudi mesto spocetja ( Bethlehem = House of bread), ki je na nebu in ne na zemlji! Je konstelacija device.Te tri svetle zvezde Orionovega pasu se danes imenujejo kakor so se imenovale v starih časih: Trije kralji. Trije kralji in najsvetlejša zvezda, Sirius kažejo na kraj ob sončnem vzhodu na 25. december.
Kaj imajo naslednje osebe skupnega?
Jezus iz Nazareta
Krishna iz Indije
Attis iz Grcije
Horus iz Egipta
Mithra iz Perzije
Adonis iz Grcije
Jao iz Nepala
Indra iz Tibeta
Buda iz Indije
Chrisna iz Hindostana
Beddru iz Japonske
Skupno jim je naslednje: rojen 25.12, otrok device, zvezda z vzhoda, trije kralji, dvanajst ucencev, kralj kraljev, božji poslanec, sin božji, božja svetloba, sveta nedelja, delal je cudesa, bil je mrtev tri dni, vstal od mrtvih…
Takoj lahko vidimo “vzorec”, ki opisuje vse opisane osebe. Ali je možno, da je bil pisec vseh teh mitov isti? Vidimo, da je ista zgodba prisotna v razlicnih deželah po celem svetu. Vprašanje je, zakaj so ljudem “prodajali” takšne zgodbe in zakaj je ta marketing obnorel cel svet. Pojmi kot so datum rojstva, rojen od device, zvezda z vzhoda so vse astrološki pojavi. Več na CASSIOPEIA
Resnica o božiču
Petindvajseti december nima temelja v Svetem pismu,« piše v The Christmas Encyclopedii, »temveč v rimskih poganskih praznikih ob koncu leta«,približno ob zimskem solsticiju na severni polobli. Med te praznike so spadale saturnalije, v čast Saturnu, bogu poljedelstva. Velika knjiga o praznikih – praznovanja na Slovenskem in po svetu še pravi: »Stari Rimljani [. . .] so vsako leto 25. decembra praznovali rojstni dan ‚nepremaganega Sončnega boga‘ [. . .]. Ta poganski praznik je Cerkev pokristjanila s tem, da ga je nadomestila s krščanskim božičem.« Poleg tega so pogani 25. decembra praznovali rojstni dan boga Mitra, in, kot še piše v prej omenjeni knjigi, se je »krščanski svet zelo potrudil, da je prav na dan mitrovskega čaščenja nepremagljivega Sonca postavilo praznik Kristusovega rojstva – božič«.
Te poganske praznike so pričeli »pokristjanjevati« leta 350 n. št., ko je papež Julij I. razglasil 25. december za Kristusov rojstni dan. »Obhajanje Kristusovega rojstva je postopoma sprejelo oziroma izpodrinilo vse druge obrede ob solsticiju,« piše vEncyclopedii of Religion. »Simbol sonca je vse pogosteje predstavljal obujenega Kristusa (imenovan tudi Sol invictus), stari sončev disk [. . .] pa so sprejeli za svetniški sij krščanskih svetnikov.«Več TUKAJ
Svarožič – BOŽIČ; predkrščansko slovansko praznovanje zimskega solsticija , ki je imelo izvor v čaščenju Sonca v najdaljših zimskih nočeh
Praznovanje svarožiča se je do današnjih dni ohranilo v pokristjanjenem prazniku božiču. Ime praznika in njegova vsebina sta še predkrščanska. Ime izhaja iz osnove “bog” in končnice “-ič” in pomeni mali bog. Končnica je splošnoslovanska in je ohranjena v mnogih današnjih priimkih (npr. Štefančič, ki izhaja iz imena Štefan).
Krščanstvo je praznik rojstva odrešenika začelo praznovati šele v četrtem stoletju našega štetja, ljudje pa so ga prevzeli šele več sto let po tem. Ves čas pa se je ohranilo praznovanje, ki je imelo izvor v čaščenju Sonca v najdaljših zimskih nočeh. To je bilo praznovanje rojstva Svarožiča (Božiča), Svarogovega sina, ki je poosebljal mlado Sonce (analogija z rojstvom krščanskega boga). V mitologiji, ki se povsem sklada z naravnimi cikli, je to le eno od mnogih takih praznovanj. Po ljudskem prepričanju sta ravno na Božič dan najkrajši in noč najdaljša (solsticij je 21. oziroma 22. grudna). Več TUKAJ
označujejo 25. december kot zelo pomemben dan. Vsi “bogovi sonca” (Apolon, Helios, Ra…) pripadajo Saturnu, saturnalije pa so potekale od 17. do 24. decembra, ko je nastopilo izmenjavanje daril. Po domovih in na ulicah je bilo bučno, ljudje so prirejali pojedine, popivali in se nebrzdano vedli.
Zaključek; Edini naravni praznik je zimski solsticij
Zemlja je dokončala vdih, narava se je popolnoma umirila, prišla na mrtvo točko. Potem se začne dan daljšati. Poraja se nov cikel. Če se tega zavedamo, lahko izkoristimo boljši stik s kozmičnimi energijami, ki nam olajšajo začetek novega cikla, sprejeti pomembne odločitve, se znebiti preživetih prepričanj. Če smo usklajeni z naravnimi cikli, živimo tukaj in zdaj lažje, predvsem pa bolj zavestno.
Zimski solsticij je bil za ljudi, povezane z ritmi narave, zmeraj mističen trenutek. Trenutek odločitve med svetlobo in temo, ko se ljudje bolj, kot kdajkoli v letu, zavedamo pomena svetlobe, toplote, pozitivnih misli, prijateljstva. Pa tudi pomena teme – saj je tudi ta del narave in njenega ritma, čeprav je v sodobnem svetu televizije, računalnikov in (pre)osvetljenosti času komaj opazimo Več TUKAJ
Praznovanje, s katerim naj bi se počastilo Jezusovo rojstvo, postaja izgovor za pijančevanje in veseljačenje, nakupovalni centri so priljubljeni kot cerkve, družine imajo velike dolgove zaradi kupovanja daril, otroci pa zamenjujejo mite z resničnostjo in Božička z Jezusom Kristusom
Resda se morda zdi to, da se otrokom govori, da božična darila prinaša Božiček, nedolžna zabava, vendar ali je prav oziroma modro zavajati majhne otroke, četudi posameznik nima slabih namenov? Ali se vam ne zdi ironično, da priložnost, ko naj bi izkazali spoštovanje Jezusu, postane čas za zavajanje otrok?
Dejstvo, ki je dovolj trpko, je namreč osredinjeno v tem, da večina ljudi še vedno prebiva v pravljici in kakor kaže s potrošniškim aspektom tega vprašanja dobesedno odločeno iluzijo božičkovanja izživeti dokončno ne glede na vse. Sladka omama pozabe in ignorance, bi temu rekel.
