lokalno pridelana hrana

Oskrbovalnica se predstavi

MarjanKomentirajte

Marjan Kogelnik

Kako se lahko neposredno povežejo kmetje in kupci

Oskrbovalnica.si je vseslovenski nekomercialni samooskrbni projekt za direktno povezovanje pridelovalcev (kmetov) in odjemalcev (kupcev). Na prvi pogled deluje kot spletna tržnica, a je mnogo več – je model skupnostnega naročanja, ki pomaga ohranjati slovenske kmetije in potrošnikom zagotavlja vedno sveža, lokalna in prav zanje pripravljena živila po pošteni ceni.  Okrog 80 doslej pridruženih kmetij uresničuje sodelovanje pri skupnem nastopu na trgu z drugimi kmetijami, ker verjamejo, da lahko skupaj naredimo več in učinkoviteje.

Kako se lahko neposredno povežejo kmetje in kupci
Na portalu naročimo, kar potrebujemo, in z različnih kmetij nam sveže pridelke hkrati dostavijo na dogovorjeno mesto. Ker smo naročilo oddali že vnaprej, kmetje točno vedo, koliko živil naj pripeljejo, zato ni odpada in je cena lahko ugodnejša. Največji plus je, da odpadejo skladiščenje in dolgi prevozi ter trgovske marže. Hkrati omogočamo kmetom, da v relativno kratkem času razdelijo večjo količino živil. Tako lažje planirajo posevke in se posvečajo pridelavi namesto prodaji ali trženju.    

Oskrbovalnica ni komercialna platforma, kjer kmetom nekdo odžira del dobička. Namenjena je povezovanju ponudnikov (kmetov, pridelovalcev, predelovalcev in izdelovalcev) in kupcev oz. odjemalcev (potrošnikov). Skrbniki in koordinatorji portala smo le vmesni člen, da se kmetje in kupci lažje direktno povežejo. Ob pridružitvi v sistem Oskrbovalnice ponudnikom omogočimo neomejeno oglaševanje v fb skupini Samooskrba za prehransko varnost z več kot 13000 člani. Naročanje je ves čas odprto! Cene ponudniki postavljajo sami, skrbniki zgolj sugeriramo, da so prilagojene skupinskemu nakupu in primerljive cenam na domu oz. dvorišču kmetije ali nižje.

Vizija projekta je, da ob porastu obsega prometa, ko enkrat prerastemo okvir prostovoljstva in sposobnost upravljanja na tej bazi, postanemo najpomembnejši povezovalec kmetov in prebivalstva in ključni akter samooskrbne Slovenije s širšo upraviteljsko strukturo vseh, ki smo izgradili projekt – to je ponudnikov, organizatorjev in zainteresiranih kupcev. Poleg rednih nakupov pri kmetih želimo vzpostaviti trajno vez medsebojnega zaupanja in pripadnosti, da bi v lahko vnaprej s pomočjo zakupnih zavez pričeli z načrtovanjem pridelave (količinsko in kakovostno ter cenovno). Na tak način lahko zagotovimo višjo stopnjo prehranske samooskrbe in prehransko varnost vseh vpletenih, kar je tudi cilj pobude.

Hrana v oskrbovalnici ni podvržena dolgotrajnim prevozom ali skladiščenju, zato ne nosi visokega ogljičnega odtisa in ne porablja strupenih kemikalij za podaljšanje obstojnosti ali zaplinjevanja za obrambo pred plesnenjem in škodljivci na dolgih prevozih. Večina ponudbe v oskrbovalnici je ekološkega ali sonaravnega izvora za karseda zmanjšane vrednosti strupenih snovi v živilih. 

Kako Oskrbovalnica deluje?

Vsakemu ponudniku se z brezplačno registracijo na portalu Oskrbovalnica.si omogoči administracija nad lastnim ažuriranjem ponudbe (evidentiranje prodajnih artiklov in zalog, pregled stanja naročil, komunikacija z naročniki…). S tem ponudnik suvereno odgovarja za svoj del posla: ažurno ponudbo, kakovostno slikovno gradivo in opise. Predstavitev izdelkov na portalu oskrbovalnica.si je ključno orodje za boljšo prodajo, zato je bistvena skrb za primerne opise in fotografije. Z izpostavitvijo prednosti nekega pridelka in čim boljšim opisom ( za katero sorto gre, kakšen je način pridelave, zrelost, način uporabe ter druge posebnosti) lahko kmetje določen pridelek postavijo pred konkurenco in/ali celo upravičijo morebitno višjo ceno.

Oskrbovalnica trenutno deluje na Štajerskem, okolici Ljubljane in Kranja, na Vrhniki, na Primorskem in drugod. Z rastjo lokalnega zanimanja se širi. Oskrbovalnici podobni modeli po svetu so znani po imenu Community-supported agriculture.Pobuda s sodelovanjem vseh vpletenih: kmeta, organizatorja prodaje in kupca tudi v Sloveniji doživlja svoj zagon. Z modelom neposredne prodaje prek skupinskih naročanj se pridružuje progresivnim trendom v EU. Partnersko kmetijstvo oziroma CSA vzpostavlja skupnost kot alternativni ekonomski model, ki temelji na lokalni ravni kmetijstva in distribucije hrane. CSA se nanaša tudi na določeno omrežje oziroma združenje oseb, ki so se zavezale, da bodo podpirale eno ali več lokalnih kmetij, pridelovalci in potrošniki pa si vzajemno delijo tveganja in koristi proizvodnje hrane.


RAZLIKE med Oskrbovalnico in ostalimi platformami za skupnostno naročanje in spletnimi tržnicami

  • To ni komercialna platforma, kjer kmetom nekdo odžira del dobička. Namenjena je povezovanju ponudnikov (kmetov, pridelovalcev, predelovalcev in izdelovalcev) in kupcev oz. odjemalcev (potrošnikov, če želite). Skrbniki in koordinatorji portala smo le vmesni člen, da se kmetje in kupci lažje povežejo direktno.
  • Ob pridružitvi v sistem Oskrbovalnice ponudnikom omogočimo neomejeno oglaševanje v fb skupini Samooskrba za prehransko varnost z več kot 13000 člani.
  • Naročanje je ves čas odprto!
  • Cene ponudniki postavljajo sami, skrbniki zgolj sugeriramo, da so prilagojene skupinskemu nakupu in primerljive cenam na domu oz. dvorišču kmetije ali nižje (saj ponudniki prihranijo na času z izdajo večje količine naročil naenkrat).
  • Vizija projekta je, da ob porastu obsega prometa, ko enkrat prerastemo okvir prostovoljstva in sposobnost upravljanja na tej bazi, ustanovimo primerno pravno osebo (zadrugo, zavod …) s širšo upraviteljsko strukturo vseh, ki smo izgradili projekt – to je ponudnikov, organizatorjev in zainteresiranih kupcev.
  • Poleg rednih nakupov pri kmetih želimo vzpostaviti trajno vez medsebojnega zaupanja in pripadnosti, da bi v lahko vnaprej s pomočjo zakupnih zavez pričeli z načrtovanjem pridelave (količinsko in kakovostno ter cenovno). Na tak način lahko zagotovimo višjo stopnjo prehranske samooskrbe in prehransko varnost vseh vpletenih, kar je tudi cilj pobude.

Zakaj oskrbovalnica?

  • V njej se oskrbujemo z osnovnimi živili, ne glede na okoliščine.
  • Hrana v oskrbovalnici je sveža, lokalna in plod dela malih slovenskih družinskih kmetij (z izjemo določenih skupin živil, za katere pri nas ni pogojev za rast; tam se poslužujemo etičnih ponudnikov iz okoliških držav)
  • Hrana v oskrbovalnici ni podvržena dolgotrajnim prevozom ali skladiščenju, zato ne nosi visokega ogljičnega odtisa in ne porablja strupenih kemikalij za podaljšanje obstojnosti ali zaplinjevanja za obrambo pred plesnenjem in škodljivci na dolgih prevozih.
  • Večina ponudbe v oskrbovalnici je ekološkega ali sonaravnega izvora za karseda zmanjšane vrednosti strupenih snovi v živilih. 
  • Male in srednje kmetije so nosilci naše skupne prehranske in zdravstvene varnosti – propadejo pa po tri v Sloveniji vsak dan!
  • V zadnjih desetih letih je pri nas propadlo okrog 13.000 malih kmetij
  • 75 % planetarnega uničenja – prsti, vode, biotske raznovrstnosti – je posledica globaliziranega industrijskega kmetijstva.
  • V obdobju samostojne Slovenije smo uničili preko 100.000 hektarjev njiv, še vedno nadaljujemo z množično uporabo agrokemičnih sredstev, v monokulturah uvajamo nove tuje patentirane hibride, izumira pa naša kulturna dediščina starih sort.
  • Vsi imamo možnost izbire – z vsakim nakupom glasujemo; za malega slovenskega kmeta ali tuje korporacije in trgovce. 

Globalni razlogi samoorganizacije za lokalno samooskrbo

  • Tudi Oskrbovalnica je ena od oblik upora proti korporativni industrijski nenaravni prihodnosti.  
  • Mali kmetje zagotavljajo 80% hrane, ki jo zaužijemo, pri čemer porabijo le 25% virov, namenjenih kmetijstvu.
  • Mali kmetje, ki skrbijo za Zemljo in naše zdravje z gojenjem prave hrane, ki nas hrani, izumirajo.
  • Kmetovanje s strupenimi kemikalijami pomeni dolg – izkušnje iz tujine kažejo na daljnosežne posledice v obliki razseljevanja kmetov, epidemije samomorov in begunske krize.
  • Korporacije kmetijske in živilske industrije so uspele že skoraj povsem onemogočiti obstoj malega kmeta in lokalno naravno hrano. (Subvencije velikim kmetom, prepovedana lastna semena in s tem ukinjanje starih, lokalno prilagojenih sort, hibridi, fitofarmacevtska sredstva, genski inženiring, kmetijska politika.)
  • To industrijsko kmetijstvo, ki temelji na nenaravnih monokulturah, je največje gonilo izumrtja vrst – od ptic in čebel do gozdov, do talnih organizmov in vitalne biotske raznovrstnosti v naši črevesni flori. Briše raznolikost pridelkov, ki smo jih gojili in jedli.
  • Ljudje so pred industrijsko globaliziranim kmetijstvom gojili (in uživali) več kot 10.000 vrst rastlin. 
  • Več kot 90 % raznolikosti pridelkov je bilo zaradi industrijskega kmetijstva potisnjeno k izumrtju.
  • Živilska industrija vsako leto ponudi okoli 30.000 novih prehranskih izdelkov, to je več kot 600/teden, mnogi med njimi so prehranski surogati oz. umetni nadomestki originalnih živil.
  • Industrijsko kmetijstvo pelje planet in naša gospodarstva v propad.
  • Strupena prihodnost, ki jo spodbujajo korporacije, temelji na večji kemični obdelavi in več GSO, več mehanizacije in traktorjev brez voznika, digitalnem kmetijstvu, nadzornih dronih, robotih in vohunski programski opremi.

Industrijski sistem zdaj spodbuja digitalno kmetijstvo in »kmetovanje brez kmetov« ter lažno hrano brez kmetije – laboratorijsko izdelano meso, laboratorijsko mleko, laboratorijski sir, laboratorijske ribe, žuželke itd

Oskrbovalnici Podobni modeli po svetu so znani po imenu Community-supported agriculture


Pobuda s sodelovanjem vseh vpletenih: kmeta, organizatorja prodaje in kupca tudi v Sloveniji doživlja svoj zagon; z modelom neposredne prodaje prek skupinskih naročanj se pridružuje progresivnim trendom v EU. Partnersko kmetijstvo oziroma CSA vzpostavlja skupnost kot alternativni ekonomski model, ki temelji na lokalni ravni kmetijstva in distribucije hrane. CSA se nanaša tudi na določeno omrežje oziroma združenje oseb, ki so se zavezale, da bodo podpirale eno ali več lokalnih kmetij, pridelovalci in potrošniki pa si vzajemno delijo tveganja in koristi proizvodnje hrane.

Grupa solidarne razmjene (GSR) in Croatia ipd.

PREDNOSTI ZA POTROŠNIKA – KUPCA:
– lažji dostop do kakovostnih lokalnih, večinoma ekoloških pridelkov in izdelkov
– nizka cena
– neposreden stik s ponudnikom

– možnost seznanitve z načinom pridelave/predelave neposredno pri ponudnikih
– možnost dodatnih izobraževanj
– medgeneracijsko druženje in spoznavanje novih ljudi na organiziranih dogodkih, kulturnih srečanjih in tržnici

PREDNOSTI ZA KMETA – PONUDNIKA:
– možnost prodaje večjih količin pridelkov in izdelkov
– ni odpadka oziroma je zelo majhen
– zagotovljena poštena cena
– neposreden stik s kupcem vpliva na nadaljnje naročanje
– možnost boljšega načrtovanja
– medgeneracijsko druženje in spoznavanje novih ljudi na organiziranih dogodkih, kulturnih srečanjih in tržnici
– možna izmenjava avtohtonih semen in informacij z ostalimi ponudniki

Lepo vas pozdravljamo,
Ekipa Oskrbovalnice

[Marjan, Veronika, Aljoša, Maja, Nataša]

Sodobna spremenjena pšenica je “popoln kronični strup”

Marjan3 komentarji

Pekarska industrija uporablja pšenično moko, ki je najcenejša in najpripravnejša za izdelavo kruha, a je ena od največjih žrtev sodobnega konvencionalnega poljedelstva. Včasih je bila pšenica visoka, klasje elastično, žitna polja pa so bila prizor zlate lepote. Sodobna znanost pa izriva vse, kar ne prinaša visoke rodnosti. Selekcije že desetletja opravljajo zgolj na temelju pridelka, ki ga prinaša posamična sorta. Starodavna žita so bila hranljiva, toda moderna pšenica zaradi genetske manipulacijer sploh ni več “žito”. Zaradi hibridizacije so popolnoma spremenili in zmaličili genetski zapis originalne pšenice, tako da je sodobna pšenica izgubilia več kot 30% hranilne vrednosti v primerjavi z naravno genetsko linijo. Razmerja in ravnotežje hranil, ki ju je mati narava ustvarila v naravni pšenici je porušeno in spremenjeno do te mere, da človeška prebava in fiziologija preprosto ne more tem spremembam slediti tako hitro.

 

Sodobna spremenjena pšenica je “popoln kronični strup”,

trdi ameriški kardiolog dr. William Davis, ki je izdal knjigo Wheat belly in z njo v ZDA dvignil veliko prahu. V njej pojasnjuje, zakaj bi se ljudje morali izogibati pšenici, o tem pa je spregovoril tudi na ameriški televiziji CBS.


Dr. William Davis je prepričan, da pšenica danes ni enaka kot pred leti: “Danes je to 45 centimetrov visoka rastlina, ki jo je ustvaril genetski inženiring v 60. in 70. letih,” je povedal v jutranji televizijski oddaji This Morning na CBS. “Ta pšenica ima nove sestavine, o katerih vam nihče ni nič povedal. Ena izmed njih je beljakovina, ki se imenuje gliadin. To ni gluten in ne govorim o ljudeh, ki so občutljivi na gluten ali imajo celiakijo. Govorim o vseh drugih, saj smo vsi izpostavljeni nevarnostim beljakovine gliadin, ki je opiat. Ta snov se veže na opijske receptorje v možganih in pri večini ljudi stimulira apetit. Prav zato vsak dan zaužijemo skoraj 440 kalorij več, kot bi jih običajno,” je pojasnil.

S svojimi trditvami, da bi se bilo treba odpovedati kar vsem žitom, je kardiolog dr. William Davis v ZDA dvignil veliko prahu. (Foto: wheatbellyblog.com)

Ne gre torej za to, da bi bila kriva pšenica sama po sebi, a pšenica, ki je močno gensko spremenjena. Na vprašanje, ali bi kmetijska industrija lahko spremenila zrnje v prvotno obliko, je odgovoril, da je to praktično neizvedljivo, ker prinaša premalo dobička. Kljub vsemu meni, da se stvari spreminjajo, saj se vse več ljudi izogiba pšenici v svoji prehrani. Po njegovem mnenju se tako močno izboljša zdravstveno stanje, ljudje pa izgubijo tudi odvečne kilograme. “Če trije ljudje izgubijo štiri kilograme, to ni veliko. A danes smo priča na stotine ljudem, ki na ta način izgubijo 14, 36, 64 kilogramov. Sladkorni bolniki kar naenkrat ozdravijo, ljudje z artritisom takoj občutijo izboljšanje, ljudem prenehajo otekati noge, preneha se jim dvigovati kislina iz želodca, izboljša se stanje pri sindromu razdražljivega črevesja, depresija in tako naprej,” pove dr. Davis.

Da bi se izognili pšenici, predlaga, da jeste “pravo hrano”, kot so avokado, jajca, polnomastni sir, oljke, zdrava olja (oljčno olje, kokosovo olje), meso, ribe, oreščki, zelenjava in občasno sadje. “To je hrana, ki se najverjetneje ni izjemno spremenila s strani velikega kmetijskega posla. Izogibajte pa se žitom. Ko rečem žito, mislim predvsem pšenico, saj v 90 odstotkih žitaric, ki jih zaužijemo, zaužijemo pšenico in ta je najbolj problematična.” Kljub vsemu meni, da bi bilo najbolje, da bi se izognili tudi drugim žitom.

 

 

 

Objavljena še ena iz niza študij, ki razkrivajo neverjetno škodljivo genetsko manipulacijo nad pšenico

Te dni je objavljena še ena iz niza študij, ki razkrivajo neverjetno škodljivo genetsko manipulacijo nad prehranskim artiklom, ki ga večina ljudi dnevno uživa, pa se niti ne zavedajo nevarnosti in škodljivosti – to je pšenica oz. pšenična moka. Človek ne more verjeti, da se o tem več ne piše in osvešča, saj so posledice tega zločina nad naravo in prebivalstvom (še posebej naših otrok!!!) zastrašujoče in katastrofalne.

Sodobna pšenična moka sploh ni naravna in taka, kot bi morala biti. Agroživilski lobi je iz naravne pšenice s pomočjo genetskih manipulacij: križanja in umetno izzvanih mutacij* povsem spremenil genom pšenice. Starodavna žita so bila hranljiva, toda moderna pšenica zaradi genetske manipulacije sploh ni več “žito”. Zaradi hibridizacije so popolnoma spremenili in zmaličili genetski zapis originalne pšenice, tako da je sodobna pšenica izgubilia več kot 30% hranilne vrednosti v primerjavi z naravno genetsko linijo. Razmerja in ravnotežje hranil, ki ju je mati narava ustvarila v naravni pšenici je porušeno in spremenjeno do te mere, da človeška prebava in fiziologija preprosto ne more tem spremembam slediti tako hitro.

* = moderne sorte pšenice so bile poleg križanja ustvarjene s pomočjo obsevanja semen z radiacijo ali pa so bili njihovi kalčki (embriji) obdelani z mutagenimi kemikalijami, gama žarki ali visokimi dozami X žarkov, s čimer so izzvali željene mutacije. Koliko istočasnih negativnih posledic ima to dejansko, so pozabili povedati (kot običajno). Seveda kljub temu, da je že sama taka pšenica škodljiva in neužitna za nas, jo še dodatno obdelajo in rafinirajo, da izgubi še dodatnih 60% koristnih hranil (razumi to, kdor more, to je idiotizem in kriminal samo po sebi). Trenutno je “vroča” za uporabo v prehrani v Kanadi še genetsko modificirana GM pšenica, ki je tolerantna na glifosfat, to je zloglasna aktiva substanca v MONSANTO-vem herbicidu Roundup. Vse za napredek?

Posledica takšnega “posilstva” nad pšenico in drugimi žiti je hitro naraščanje težav pri potrošnikih, ki uživamo takšna žita. Celiakija, za katero pred desetimi leti večina ljudi ni niti slišala, je vse bolj razširjena. Sprva so menili, da gre za prirojeno bolezen – nezmožnost prebavljanja glutena. Število ljudi, pri katerih se težave zaradi glutena razvijajo v starejših letih, nam daje misliti, da imamo tudi na tem področju opraviti s “kolateralno škodo” vojne za dobiček velikih korporacij, ki usmerjajo razvoj kmetijstva. Dokaz več za to trditev so nove ugotovitve, da pražita, ki jih pridelujejo brez kemije (denimo kamut, enozrnica, dvozrnica in nekatere vrste pire), čeprav vsebujejo celo več glutena kot pšenica, velikemu odstotku obolelih za celiakijo sploh ne povzročajo težav.

Sodobna pšenica je »popolni kronični strup«, pravi dr. William Davis, kardiolog, ki je izdal knjigo o najbolj priljubljeni žitarici na svetu. Davis pravi, da pšenica, ki jo jemo danes ni ista pšenica, ki jo je jedla naša babica: »To je 46 centimetrov visoka rastlina, ki je bila ustvarjena preko genetskega raziskovanja v 60-ih in 70-ih«, je dejal Davis. »Ta stvar ima mnogo novih lastnosti za kateri nam ni nihče povedal, kot na primer, da vsebuje nov protein imenovan gliadin. To ni gluten. Ne govorim o ljudeh, ki so občutljivi na gluten in z celiakijo. Govorim o vseh ostalih, ker smo vsi občutljivi na protein gliadin, ki je opiat. Ta stvar se veže na receptorje opiatov v možganih in pri večini ljudi spodbudi apetit, kar povzroči, da pojemo 440 kalorij več na dan, 365 dni v letu«.

 

Dodatno

Zakaj je hrana naših prednikov prava in naravna, tako zelo pomembna?

Vzemite zdravje v svoje roke – Ubežite industriji bolezni; Knjiga Elaine Hollingsworth

Pozabljenje glede izvora in originalnosti osnovnih živil – uvod do Razkroja in Distopije družbe?

Triki in goljufije, ki se jih poslužuje prehranska industrija.

Zgodbe o živilih, lokalnih, tradicionalnih…in živilih prihodnosti

Viri:

Kruh: ali veste, kaj jeste?

http://www.viva.si/Zdrav-na%C4%8Din-prehrane/271/Kruh-ali-veste-kaj-jeste

 Gluten Aside – Modern Grain Sucks and Here’s Why
http://www.glutenfreesociety.org/gluten-free-society-blog/gluten-aside-modern-grain-sucks-and-heres-why/
http://www.marksdailyapple.com/why-grains-are-unhealthy/#axzz2cJd1bCMq

http://www.rtvslo.si/blog/marjan_1/objavljena-se-ena-iz-niza-studij-ki-razkrivajo-neverjetno-skodljivo-genetsko-manipulacijo-nad-psenico/85738

Prehranska Samooskrba je eden najbolj zlorabljenih pojmov zadnjega časa, vse bolj postaja politična floskula za všečne nastope posameznikov, ki se želijo samopromovirati.

Marjan1 Comment

Prehranska Samooskrba je eden najbolj zlorabljenih pojmov zadnjega časa, vse bolj postaja politična floskula prežvecenih politicnih klišejev dopadljivih političnih in kojekakvih  gverilskih in etično spornih nastopov za všečne nastope posameznikov, ki se želijo samopromovirati.
Dejansko pa je samooskrba nekaj najbolj samoumevnega že od nekdaj, le sedaj se to vprašanje nekako zelo popularizira. Zanjo ne rabimo megalomanskih projektov, pač pa le en manjši preblisk v glavah zadostnega števila ljudi, da se s tem posledično večina zave prvobitnosti naveze z zemljo, vodo, zrakom in svetlobo ( Več TUKAJ in TUKAJ)12718260_963898163695044_1837204371573259450_n


Samooskrba je naša intimna stvar, odgovornost in samoodgovornost tako posameznika kot ljudstva v celoti , katero ponovno obujanje in ponovno vzpostavljanje rabimo ne le zaradi golega preživetja in brambe pred grozečo lakoto pač pa predvsem zaradi življenja samega. Odgovornost, kvaliteto življenja moramo obdržati v lastni domeni, kar pomeni, da za ohranjanje suverenosti v vezi zdrave in zadostne hrane prevzamemo popolno odgovornost kot posamezniki ter v skupnosti povezani tudi kot družba.
Samooskrba je logična posledica sinhronosti ljudstva, zatorej je cilj potemtakem prej sinhronost ljudstva, saj samooskrba le temu rezultira.

S sprejemanjem samoodgoornostji do lastne prehranske avtonomnosti oz. suverenosti nam to vprašanje prehaja od največjega problema k največji priložnosti. Problem nam je lahko le v primeru, če reševanje naše samooskrbnosti prepuščamo drugim (npr. živilskim megakorporacijam in njihovim služabnikom ) in se s tem odrečemo lastnemu opolnomočenju. Samoaktivacija za prehransko samozadostnost nas povezuje v skupnost, kjer je skupen imenovalec zemlja, lastna semena, čista voda itd., v skupnost pa vodi mnogo vhodov, pravzaprav ga skoraj ni področja človekovega udejstvovanja, ki ga ne bi bilo mogoče vkomponirati kot prispevek za doseganje lastne prehranske varnosti.
Primarno nam je predvsem osnovno izhodiščno stališče ali nam prehranska samooskrbna nezadostnost predstavlja problem ali priložnost, dejansko iz tega izhajajo naši motivi in pristop k temu vprašanju. Če privzamemo , da je to naš problem, delujemo iz strahu , v paniki , v krču, v skladu s tem se nam generirajo misli dvoma in razdvajanja med ljudmi, razmišljamo npr.kot :”to je problem, težka naloga, nemogoče, morda dvig par procentov samooskrbnosti..itd ”
Zato pa je to zame raje predvsem priložnost zbliževanja ljudi, fokusiranja za vizijo zdrave družbe, kjer privzamemo, da je razlog za stanje družbe zgolj skladnost naše stopnje kvalitetne vključenosti vanjo. Torej tu ni dvoma, privzemimo preskrbljenost z zdravo hrano, vodo….. v lastno pristojnost kot priložnost povezovanja pravih stvari, pravih ljudi, na pravem mestu in pravem času, pa nam rata še celo kaj več , to kar si eventuelno zaenkrat še zelo težko predstavljamo.

Skupno spoznanje po raznih pogovorih je, da nas najbolj pesti pozaba pristnosti, originalnosti, naše integritete z naravo, to, da le tega ne čutimo več kot primarno. Iz pozabe pristnosti pa posledično izhajajo vse vrste težav , njih brezplodnih poskusov reševanja in problemov naše civilizacije. V tem oziru zagovarjam predvsem samoorganiziranje v okviru skupnosti in konkretnim delom vsaj na skupnostnih njivah kot minimalnih orodij za ponovno navezavo z zemljo, soncem, vodo , zrakom , etrom….
Namen skupnosti je torej v delitvi veščin, znanja, aktualnih namigov na področju prehrane(zagotavljanje in shranjevanje živil) energije, osnovnih preživetvenih potrebščin in opreme, zagotavljanja čiste pitne vode in še in še… prepotrebnih za preživetje v kriznih časih.

Ugotovili smo, da nas vse več in bolj druži nagnenje, da bi prispevali k skupni dobrobiti, k napredku za vse. Pomembno spoznanje, da smo na tem planetu vsi eno, da smo skupaj z vsem življem pravzaprav najprej vsi Zemljani. Slednje nas druži v misli, da je skupno zadovoljstvo odvisno od zadovoljstva vsakega posameznika in obratno. Če si pomagamo na tej poti lahko dosti prej zgradimo zadovoljno sonaravno, pravičnejšo in seveda čistejšo družbo. S tega vidika ne obstajajo meje. Ljudje dobre volje, namreč uspejo videti preko meja svojih parcel. Ko govorimo o ekologiji, je zdravje npr. mojega vrta, lahko vrhunsko le, ko je tudi zdravje širše okolice dobro. Podobno velja na vseh drugih področjih.
Skupen smoter delovanja skupine ljudi je v afirmiranju življenja, v širjenju znanj, vedenj, veščin, sposobnosti, tehnologije, dobrih preteklih, pozabljenih in novih praks, know how-a, skratka orodij, ki ljudem lajšajo, osmišljajo življenje in krepijo zavest o sopovezanosti, soodvisnosti. Več kot si bomo uspeli podeliti med sabo, bogatejši bomo in to brez upada zadovoljstva.
V trenutno veljavni paradigmi ločenosti namreč izgubljamo vsi , tako bogati kot revni.

Znanja si ne moremo lastiti, saj ga je pridobilo človeštvo v tisočletnem delu, brez teh dosežkov marljivih ljudi prek vseh vzponov in padcev skozi preteklo zgodovino življenje danes ne bi bilo mogoče. Zato pravimo, znanje pripada vsem in vsakomur v isti meri, naj bo vsem dostopno, če so le pripravljeni delati za dobro. Vzajemnost in solidarnost pa bo v bodoče itak potrebno gojiti, če nočemo kloniti pasivizaciji, ki nam jo globalizacijski trendi vse močneje podtalno poskušajo podtakniti oz. nas nanjo privzgojiti, da bi nas vse učinkoviteje zlorabljali in izkoriščali.
Največja zmaga ki jo lahko dosežemo je, da premagamo SEBE, lastno inertnost, obotavljivost, neodločnost in strah za resnični napredek v iskreni sprejemljivosti glede sebe kot tudi sveta v katerem smo, vključno z vsemi packami.

Skupnostno podprto kmetijstvo, partnersko kmetijstvo oz. CSA Community-supported agricultur, odgovor na uničujoče globalistične trende

Marjan2 komentarja

Sodobna prehranjevalna veriga predstavlja pridelavo hrane, v kateri je interes kapitala oziroma multinacionalnih korporacij zelo jasen “vse za ceno dobička.”
Obup kmetov, ki vedo, da je takšen način proizvodnje hrane popolnoma zgrešen, vendar v glavnem nimajo izbire, je prav tako jasen in upravičen.
Še kako je v tem oziru  dragocena  hrana iz domačega vrta. In kako dragocene so majhne slovenske kmetije, kjer je hrana (rastline ali živali) pridelana in ne proizvedena.
Vendar je cenovni pritisk enormen. Uvožena hrana je tako poceni, da lahko slovenski kmet hitro ostane brez kupca.

https://www.facebook.com/marjan.kogelnik/videos/2341016805921375/?comment_id=2340989282590794&notif_id=1559042397681898&notif_t=feedback_reaction_generic

Zgrešili smo smer: hrana je postala izdelek!
V tem oziru je še kako dragocena  hrana z domačega vrta! In kako dragocene so majhne slovenske kmetije, kjer je hrana (rastline ali živali) pridelana in ne proizvedena. Vendar je cenovni pritisk strahovit. Uvožena hrana je tako poceni, da lahko slovenski kmetje hitro ostanejo brez kupcev.

Pridelki slovenskih kmetij za zdrav način prehranjevanja

Lokalna pridelava hrane, lokalno gospodarstvo, tradicija, lokalni običaji, lokalna prepoznavnost in integriranost ljudi je tisto, kar nam omogoča obstanek in preživetje v odnosu do globalističnih trendov, ki nam vztrajno režejo korenine, stik z predniki, z izročilom – da bi iz nas končno naredili standardizirane potrošnike, enake od Kanade do Avstralije in od Skandinavije do JAR. Gospodarska globalizacija je namreč povzročila hitro rast velikosti in moči korporacij in bank, a hkrati tudi finančno nestabilnost, odvisnost, brezposelnost in veliko ekoloških sprememb. Kot rešitev se ponuja lokalizacija. Pomagati je treba lokalnim ponudnikom, da se osamosvojijo od globalnega trga.

 

Vračanje k lokalni samooskrbi ne pomeni zaviranja napredka pač pa predvsem prinaša prednosti lokalnemu okolju, s tem se ohranijo pomembne vrednote, kot so oskrba z boljšo hrano, manjše onesnaževanje, lokalna identiteta, povezanost in ekonomija ter nasplošno večje zadovoljstvo ljudi. Lokalna samooskrba v zadnjem obdobju ne postaja zgolj zaželena, temveč tudi nujna oblika pridelava hrane. Kupec v njej prihrani, kmet pa pridobi. V globalnem trgu se mora kmet specializirati v pridelavi hrane, lokalno je lahko bolj pester. O tem govori odličen dokumentarni film Ekonomija sreče.

Eden od vzhajajočih trendov po svetu izziv rešuje s sodelovanjem vseh vpletenih – kmetov, organizatorjev prodaje (zadrug) in kupcev oz. s sistemom neposredne prodaje kmetov znanim naročnikom.

Model neposredne prodaje skupinsko naročenih kmetijskih pridelkov  zasnuje kot dobrodošlo priložnost za iskanje sinergij med kmeti in potrošniki. Aktivisti tako povežejo več kmetij; na organiziranem dogodku, t.i. semnju, skupaj s kmeti-pridelovalci prodajajo predhodno naročene  pridelke. Posledično se razvije Zadruga kot pravna oseba, ki  načeloma ne deluje kot odkupna zadruga; potencial je namreč razviti mešano članstvo kupcev in pridelovalcev.

Povezani pri pridelavi in naročanju si zagotavljamo kvalitetno  hrano po najnižjih cenah. V zadovoljstvo vseh.

Na semnju ponudniki, organizatorji in naročniki-kupci za nekaj ur soustvarjajo oazo prijaznega in navdihujočega okolja, v katerem izmenjajo dobrine, znanja in izkušnje, in se udeležijo spremljajočega programa delavnic, promocij, odprte kuhinje, degustacij, ipd.

 

skupaj 1

Podobni modeli po svetu so znani po imenu Community-supported agriculture
Pobuda s sodelovanjem vseh vpletenih: kmeta, organizatorja prodaje (zadruge) in kupca tudi v Sloveniji doživlja svoj zagon; z modelom neposredne prodaje prek skupinskih naročanj se pridružuje progresivnim trendom v EU. Partnersko kmetijstvo oziroma CSA vzpostavlja skupnost kot alternativni ekonomski model, ki temelji na lokalni ravni kmetijstva in distribucije hrane. CSA se nanaša tudi na določeno omrežje oziroma združenje oseb, ki so se zavezale, da bodo podpirale eno ali več lokalnih kmetij, pridelovalci in potrošniki pa si vzajemno delijo tveganja in koristi proizvodnje hrane.

 

Grupa solidarne razmjene (GSR) in Croatia

 

 

Prehranska in z njo povezana zdravstvena samooskrba

O prehranski in z njo povezani zdravstveni samooskrbi lahko razmišljamo le, če bomo znali in uspeli tudi sami pridelati semena. Da bodo naša polja posejana z lastnimi semeni, mora kmetu biti najprej omogočen čim činkovitejši način trženja njegovih pridelkov. Če mu ni treba skrbeti, kako bo prodal, kar je pridelal, lahko svoje moči usmeri v načrtovanje pridelave in v semenarjenje. Žal ta trenutek izjemno malo kmetij prideluje semena za potrebe lastne kmetije.

 

 

 

Zakaj biti del skupnosti ?

 

PREDNOSTI ZA POTROŠNIKA – KUPCA:
– lažji dostop do kakovostnih lokalnih, večinoma ekoloških pridelkov in izdelkov
– nizka cena
– neposreden stik s ponudnikom

– možnost seznanitve z načinom pridelave/predelave neposredno pri ponudnikih
– možnost dodatnih izobraževanj
– medgeneracijsko druženje in spoznavanje novih ljudi na organiziranih dogodkih, kulturnih srečanjih in tržnici

 

PREDNOSTI ZA KMETA – PONUDNIKA:
– možnost prodaje večjih količin pridelkov in izdelkov
– ni odpadka oziroma je zelo majhen
– zagotovljena poštena cena
– neposreden stik s kupcem vpliva na nadaljnje naročanje
– možnost boljšega načrtovanja
– medgeneracijsko druženje in spoznavanje novih ljudi na organiziranih dogodkih, kulturnih srečanjih in tržnici
– možna izmenjava avtohtonih semen in informacij z ostalimi ponudniki

 

 skupaj

Komentar Antona Kukenbergerja kmeta:

 

“Dejstvo je, da se je dalo 50 let nazaj na kmetiji preživeti z eno kravo, dvema prašičkoma, nekaj krompirja in je šlo. Ker ni bilo nobenih stroškov, razen za olje, sladkor in sol. Vse ostalo so si pridelali sami. Danes pa je situacija zelo drugačna. Stroški so ogromni in če imaš recimo dvakrat večjo površino hleva na žival, kot določa minimalni standard (kot velja za našo kmetijo ), to povzroča ogomne dodatne stroške, ki jih razen tako, da svoje izdelke prodaš neposredno kupcem, ne moreš pokriti. Francozi so, na primer, izračunali, da je najnižja cena njihovega mleka z ravninskega dela 32 centov, cena mleka z alpskih predelov pa je vse 50 centov. Tako je v Franciji, kjer so kmetije neprimerno večje in s tem učinkovitejše od naših. Odkupna cena mleka je pri nas trenutno okoli 30 centov za liter. Zdaj si pa predstavljajte, kaj to pomeni, če moraš recimo za hlev za 50 krav namesto 400.000€ vložiti 800.000 €.

Povedati hočem samo to, da je večina kmetov v izgubi in vlagajo denar za preživetje kmetije od drugje. Zakaj to delajo, je vprašanje za milijardo dolarjev. Ekonomska razmerja pri cenah so povzročila pritisk na kmete, ki morajo, če hočejo preživeti, proizvajati ”na veliko”. To na žalost pogosto pomeni uporabo kemikalij in veliko trpljenja za živali. Celoten sistem je zastavljen tako, da večino cene kmetijskih pridelkov poberejo trgovine, pri pridelavi pa največji delež terja energija, ki se porabi za samo pridelavo in strošek fitofarmacevtskih sredstev. Kdo tukaj največ služi, je jasno.”

 

Več o Skupnosti Letni časi in njenih koreninah TUKAJ

Video prispevki z vsakomesečnih Ekofejst festivalov na temo samooskrbe

Video MarjanKomentirajte

“Življenje je kot vožnja s kolesom, neprestano moraš naprej, da ne zgubiš ravnotežja..”A.E

Dragi soborci, v tej maniri delujemo, nikoli obstati, se predati , pač pa ves čas balansirati z vedno vnovičnim korakom,

V želji , da vam ne usahne entuziazem za nove izzive,  za nova znanja , pa vam  pošiljam  paket video prispevkov, ki prinašajo svežino, optimizem in voljo do življenja , prav tako tudi do družbenih sprememb.

Vsi prispevki so bili posneti na naše povabilo znotraj Ekofejst projekta. Dodajam pa tudi nekaj starih še vedno zelo aktualnih  z okroglih miz. Z njimi smo iskali  odgovore na vprašanja  ZAKAJ ter KAKO, v glavnem smo sedaj s tem zaključili. V Ekoci/Oskrbimo smo to počeli slabi dve leti. Odgovore S KOM, KDAJ in  S ČEM predajamo vam. Naj vam bo v pomoč tudi Fb skupina Umetnost preživetja v .. Čas je dozorel.

Hvala in Srečno!

PREHRANA, PRIDELAVA ŽIVIL

 

Fanči Perdih: Pomen (samo)pridelave semen

[vimeo http://vimeo.com/38566550]
90% celotne semenske pridelave je v rokah 4 do 7 multinacionalk. Težijo k vzgajanju hibridov, zaščitenih sort, saj v njih vidijo svoj monopol in dobiček. Postali smo odvisni od ponudbe (velikih) semenarskih hiš. Nekatere svoja semena prilagodijo tako, da zrasla rastlina zahteva dodatno nego s pesticidi, dodajanjem mineralnih gnojil itd. Domača, naravna sredstva ne zadoščajo več.

V Sloveniji rabimo odpornejša semena, da bo rastlina sposobna preživeti v zahtevnejših klimatskih razmerah, da bo zmožna samostojno črpati hranilne snovi tudi iz nižjih plasti zemlje.

Poskusimo vsaj enkrat v življenju sami pridelati svoje seme – da bomo znali ceniti tisto, kar seme nosi v sebi.

Meta Vrhunc: Pomen kulturnih rastlin za današnji čas!

http://www.s12.si/ekologija/razno-ostali-prispevki/1559-meta-vrhunc-pomen-kulturnih-rastlin-za-danasnji-cas.html

Do pred dvesto leti so naši predniki svojo hrano, žita in vso zelenjavo, pa tudi semena za ponovne posevke pridelovali sami. Človek je bil neke vrste sodelavec narave, ki je kulturne rastline, v sodelovanju z duhovnim svetom in kozmosom, usvarjal iz divje rastočih rastlin. Nova znanost tega ne zna ponoviti in kmetijstvo se danes osredotoča predvsem na ustvarjanje dobička, semenarstvo pa je v rokah multinacionalnih koncernov. Kako se lahko človek ponovno poveže z naravo iz z njo sodeluje pri podpiranju in ne uničevanju življenja na planetu?

 

Dr. Gojko Stanič: Vrt na strehi

http://www.s12.si/ekologija/razno-ostali-prispevki/1563-dr-gojko-stanic-vrt-na-strehi.html

(18:00) Ste kdaj pomislili, da bi si zelenjavo za kosilo nabrali kar na strehi svojega doma? Prisluhnite dr. Gojku Staniču, univerzitetnemu profesorju, ki svojo zelenjavo in sadje prideluje na neobičajen način. Zgodba, ki se je začela zgolj kot osebno iskanje alternative za gojenje domače zelenjave, je prerasla v raziskovanje, eksperimentiranje ter strateško planiranje. Poiskati nove načine gojenja rastlin, povečati obstoječe obdelovalne površine, podaljšati sezono pridelovanja živil, … spremeniti asvaltno džunglo v zeleno džunglo.

 

Fanči Perdih: Pomen (samo)pridelave semen

http://vimeo.com/38566550
90% celotne semenske pridelave je v rokah 4 do 7 multinacionalk. Težijo k vzgajanju hibridov, zaščitenih sort, saj v njih vidijo svoj monopol in dobiček. Postali smo odvisni od ponudbe (velikih) semenarskih hiš. Nekatere svoja semena prilagodijo tako, da zrasla rastlina zahteva dodatno nego s pesticidi, dodajanjem mineralnih gnojil itd. Domača, naravna sredstva ne zadoščajo več.

V Sloveniji rabimo odpornejša semena, da bo rastlina sposobna preživeti v zahtevnejših klimatskih razmerah, da bo zmožna samostojno črpati hranilne snovi tudi iz nižjih plasti zemlje.

Poskusimo vsaj enkrat v življenju sami pridelati svoje seme – da bomo znali ceniti tisto, kar seme nosi v sebi.

 

Karl Vogrinčič: Človek v odnosu s čebelami

http://vimeo.com/42887124

Znameniti fizik Albert Einstein je glede čebel izrekel naslednje besede: »Ko bo umrla zadnja čebela, človeštvo ne bo živelo več kot štiri leta. Ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi.« Za čebelo se govori, da je preživela 70 milijonov let, brez da bi se evolucijsko spremenila. Približno tretjina svetovnega pridelka hrane zraste na rastlinah, ki so jih oprašile živali, velik delež česar s svojim načrtnim zbiranjem peloda prispevajo čebele. Zaradi tega je pomen čebel za preživetje človeštva kritičen. Čebelar Karl Vogrinčič iz projekta Čebelarstvo in apiterapija Vogrinčič je spregovoril o odnosu do čebele, unikatnega čebelnjaka, ki ga je postavila njegova družina in o pomenu ozaveščanja mladih generacij o pomenu čebel, hrani in samooskrbi

ENERGIJA

 

Dejan Krajnc: Prosta energija – Free Energy

http://www.s12.si/ekologija/razno-ostali-prispevki/1566-dejan-krajnc-prosta-energija-free-energy.html

(31:50) Prosta energija obstaja že od nekdaj, kako le ne bi, saj živimo sredi energije, v energiji. V preteklosti so raziskovali svet s pogonom proste energije (jadrnice), rastline napaja prosta energija (sonce) … potreben je le premik v perspektivi, da se zavemo, da živimo v obilju energije, ne v pomanjkanju. Ko je govora o konceptu proste energije, se dejansko razpravlja o pretvorbi ter izkoristku te energije. Včasih si namreč želimo energijo uporabiti za gretje (toplota), drugič za razsvetljevanje (svetloba) itd. Prisluhnite zanimivi predstavitvi drugačnega pogleda na energijo, ki ga v prispevku poda Dejan Krajnc, samostojni raziskovalec proste energije.

 

Branko Nagy: Domača elektrarna

http://vimeo.com/37169539

Neodvisnost od zunanjih virov je eden od ključnih razlogov, da si vedno več ljudi želi imeti svojo domačo elektrarno. Srce elektrarne, ki jo je razvil Branko Nagy, je navaden bencinski agregat, ki pa je predelan in za pogon uporablja plin. Takšno domačo elektrarno je razvil kot dodaten modul k t.i. živi hiši (hiši iz naravnih materialov), ki jo k življenju obuja Kristjan Zver, ustanovitelj podjetja Naravna gradnja. Če se bo vedno več…

 

Gregor Škerl: HHO

http://vimeo.com/36028883

Predstavitev uporabe vode kot dodatek k gorivu v avtomobilu. Poraba manjša za 1/3. Vodik pridobivamo iz vode v realnem času. Proizvedemo toliko kot porabimo. In tako lahko uporabimo vodo kot gorivo tudi za ogrevanje doma.

 

NOVA MISEL, NOVA EKONOMIJA, LOKALIZACIJA

 

Ira Zorko strategija za trajno obilje

http://vimeo.com/45142155

Danes se izgubljamo v parcialnostih, v interesih, smo izrazita družba interesov. Bolj ozek interes kot imaš, lažje si razumljiv za politiko oz. družbo. Obče človeški interes je danes neprepoznaven. V družbi vlada izrazit monokulturizem. Tako v kmetovanju kot v izobraževanju ter v družbi nasploh. Namesto da bi čim več različnih stvari povabili k sodelovanju, sobivanju in bi se stvari med sabo začele podpirati, mi poskušamo ločiti,…

 

Dejan Unger: Delimo.si

http://vimeo.com/42887125

Predstavitev spletnega projekta Delimo.si, katerega namen je, da ljudje med seboj delimo in prispevamo majhen delček tega, kar zmoremo. Bodisi gre za prevoz, dobrine, (so)bivanje ali usluge. Z ustanoviteljem projekta Dejanom Ungerjem smo se pogovarjali o kulturi sodelovanja in sobivanja ter o odnosu do sočloveka.

 

Katarina Hölzl: Svet brez revščine – s socialnim podjetništvom

http://vimeo.com/38356534
“Filozofija socialnega podjetništva je opolnomočenje,” pravi Katarina Hölzl. Streha nad glavo, plačani računi, hrana na mizi. Brez katerekoli od teh treh komponent, lahko govorimo o revščini. Okrog 220.000 ljudi v Sloveniji je na pragu revščine. 110.000 ljudi je prijavljenih kot brezposelni, številni ljudje delajo le preko avtorskih pogodb, kar jim ne omogoča socialne ali ekonomske varnosti. Kako jo preseči revščino s pomočjo socialnega podjetništva? Socialno podjetništvo je humano podjetništvo, gre predvsem za razliko v filozofiji in vodenju podjetja. Namesto osredotočanja na to, kakšen produkt bomo prodali, s kakšnim dobičkom za lastnike kapitala, se socialni podjetnik najprej vpraša, kaj lahko on naredi za to, da se v lokalnem okolju razreši nek socialni izziv (npr. brezposelnost, brezdomstvo itd.). Filozofija socialnega podjetništva je opolnomočenje. Da se začne vsak posameznik zavedati, ne le svoje družbene odgovornosti, ampak tudi svoje moči. Socialno podjetništvo je iskanje isto mislečih ljudi, ki se združijo za dosego skupnega cilja, izboljšanje družbenega okolja. V klasičnem podjetništvu je delavec oseba, ki hodi delat, v socialnem podjetništvu pa je to oseba, ki soustvarja.

 

Anica Grobelnik Vozelj: Pomen povezane lokalne skupnosti

http://vimeo.com/38214658
Širiti znanja, dobre novice, druženje, nenehno učenje drug od drugega, sopomoč … so steber lokalne skupnosti, ki cveti.
Pogosto se ljudem zdi boljše tisto, kar je drugje, kot pa tisto, kar je doma. Lokalna turistična in druga društva pa skušajo v kraju spodbuditi živost, povezovanje, opolnomočenje. Anica Grobelnik Vozelj iz Turističnega društva Galicija je v video prispevku podala svoj pogled pomen podeželja in pomembnost povezanosti v lokalni skupnosti.

 

EKOLOGIJA, TRAJNOST

 

Kristjan Zver: Živa hiša

http://vimeo.com/36957423

Živa hiša nastaja iz t.i. deviških materialov, pozitivne energije, zavedanja o lastnih potrebah ter o vplivu na okolje. Zidana peč, sončni kolektorji, rastlinska čistilna naprava, v zemljo vgrajen hladilnik in domača elektrarna so le nekatere od inovativnih rešitev hiše prihodnosti. Gre za kombinacijo starih in novih znanj ter svežega pogleda na svet in človeka v njem. Kristjan Zver, ustanovitelj podjetja Naravna gradnja, je v pogovoru…

 

Ana Vovk Korže: Ekoremediacija – zdravljenje narave za naravo

http://www.s12.si/ekologija/razno-ostali-prispevki/1561-ana-vovk-korze-ekoremediacija-zdravljenje-narave-za-naravo.html (15:46) V 21. stoletju se človeštvo vse bolj sooča s posledicami hitrega in velikokrat nepremišljenega razvoja, ki se zelo konkretno pozna tudi v našem okolju in naravi. Ekoremediacija (krajše ERM) pomeni zdravljenje narave za naravo. Gre za ponovno oživitev že degradiranih delov okolja in za vzdrževanje ravnotežja v okolju s pomočjo narave same. Z ekoremediacijo omogočamo in spodbujamo večjo samočistilno sposobnost okolja, okolju vračamo lastno vrednost in spodbujamo sonaraven razvoj.  Pri vseh načrtovanih posegih v okolje je mogoče ekoremedicije uporabljati kot preventivne ukrepe, ki je veliko bolj zanesljivo, učinkovito in tudi ceneje kot pa preprečevanje degradacije okolja. Ekoremediacijo nam je predstavila prof. dr. Ana Vovk Korže s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, kjer deluje Mednarodni center za ekoremediacije.

 

 

ČLOVEK, DRUŽBENE SPREMEMBE

 

Anton Komat: Vrnimo se k sebi!

http://vimeo.com/36115491

Treba je oživiti temeljne človeške vrednote, pravi Anton Komat. Na vprašanje, kako preživeti v spremenjenih okoliščinah, kjer nam pretijo veliki izzivi (gospodarski, ekonomski, prehranski, energetski, zdravstveni in podnebni), odgovarja, da bo mogoče preživeti na temelju močne lokalne skupnosti, kjer bodo ljudje med sabo povezani in si bodo iskreno pomagali. Ljudje naj bi izgubili stik z zemljo in modrostjo preteklosti, ki nam je včasih omogočala…

 

Meta Vrhunc: Živimo v prelomnem času!

http://vimeo.com/36076655

Človek je dojel, da je življenje brez odgovornosti minilo. V času, ko so institucije pozabile na svojo zavezanost ljudem in ko je sistem sistematično uničeval marsikaj dobrega v človeku, se človek vedno bolj zaveda, da je potrebno odgovornost za svoje življenje prevzeti v svoje roke. Da je potrebno pozabiti na svoje egoizme in se naučiti darovati samega sebe drugim in svetu. Nikoli ni bilo takšne priložnosti, da pokažemo kaj znamo in da spremenimo svet po naši, človeku prijazni, meri. Po mnenju Mete Vrhunc naj bi pričeli z abstinenco od medijev in se posvetili temu, da najprej najdemo resnico v sebi in začutimo svojo lastno identiteto. Preko meditacije, molitve, branja visoko moralnih vsebin. S tem se začnemo zavedati, da je vsak izmed nas zelo potreben svetu – vsi, četudi se kdaj počutimo nevredne, lahko v svetu premaknemo ogromno majhnih stvari, ki imajo možnost, da prerastejo tudi v velike

 

Andrej Chiaiutta: Human design (znanost o človeku)

http://www.s12.si/duhovnost/razno-duhovnost/1560-andrej-chiaiutta-human-design.html

(27:50) Human Design, nekateri mu pravijo tudi znanost o človeku, naj bi predstavljal povsem nova sintezo, novo holistično znanost o nastanku in delovanju oblik v našem vesolju. Opisuje kvantno polje človeka in delovanje njemu lastnih energetskih procesov. Human Design naj bi sintetiziral dve družini znanosti: stare sisteme opazovanja, ki so je razvili astrologija, kitajski I-Ching, hindujsko-brahmanski sistem čaker ali energetskih centrov in židovska Kabala, ter sodobnih disciplin kvantne mehanike in fizike, astronomije, genetike, biokemije in psihologije.

 

UMETNOST PREŽIVETJA

 

Miha Berčič, Kako preživeti v ekstremnih razmerah?

http://www.s12.si/ekologija/razno-ostali-prispevki/1558-miha-bercic-kako-preziveti-v-ekstremnih-razmerah.html

(18:13) Zadnja leta je veliko govora o katastrofah, ki pa so večkrat medijsko potencirane in predstavljene na grozljiv način. Katastrofe se vedno bile in ljudje smo vedno našli odgovore na njih. Kljub temu, da so države na katastrofe pripravljene, je pomembno, da smo na njih pripravljeni tudi posamezniki. Po mnenju Miha Berčiča je v ekstremnih razmerah najpomebneješa psihološka pripravljenost posameznika, ki omogoča sprejemanje novonastalega stanja in znanje kako živeti ter sodelovati v skupini. Ključen je tudi pozitivni način razmišljanja oz. odločitev za življenje, ki posamezniku daje voljo in odgovore na izzive tudi v najtežjih življenjskih situacijah.

 

Dario Cortese: Kaj vse je hrana?

http://vimeo.com/42887123

Poznate samonikle, divje rastline in njihove pozitivne učinke na prehrano in zdravje človeka? Prehrana pa ni edini vir zdravja, poudarja Dario Cortese. Celo pomembnejši element, tako prehrane kot zdravja, naj bi bilo vsakodnevno gibanje, toplina človeških odnosov in pa nenehna radovednost – lakota po življenju.

 

ZELIŠČARSTVO, ZDRAVJE, DUHOVNOST

 

Beno Behrič: Za vsako bolezen rožca raste

http://vimeo.com/45133773

Zeliščar Beno Behrič močno verjame v moč narave, v moč zelišč. V intervjuju je z nami podelil mnogo koristnih napotkov o tem, kako jih nabirati, uporabljati, kakšen odnos imeti do njih. V zeliščih se skriva eterična moč, ki jo lahko človek izkoristi s pravilno uporabo in sistemom nabiranja: pravi čas nabiranja glede na lunine cikluse, letni čas ter čas v dnevu, ko je posamezna rastlina (oziroma njen del) najmočnejša. Ob sončnem

 

Maria Ana Kolman: Kaj je šamanizem?

http://vimeo.com/36073342

Šamanizem velja za najstarejšo filozofijo, psihologijo, religijo in medicino. Včasih razumljen kot starodavna tehnika, ki ne sodi v današnji način življenja, ravno v tem pogledu nosi pomembno sporočilo in pomen za današnji čas. Šamanizem temelji na prepoznanju, da je v kozmosu vse živo (zemlja, zrak, vsa živa bitja) in da se skozi to pretaka trojstvo vsega: materialno, duša in duh. Sodobni človek je osredotočen predvsem na materialno plat življenja…

 

Jože Vetrovec: Kakšna je dobra voda?

http://vimeo.com/38014298

 

“Voda je začetek in konec človeštva oziroma vsega življenja,” pravi Jože Vetrovec. Se kdaj vprašate kakšno vodo pijete? Vsaka voda namreč ni enaka. Sestavljata jo dva vodika in kisik, od kota vezi med elementi pa je odvisna kvaliteta vode. Glede na kot se namreč molekule vode različno vedejo – ene se zbirajo v grozde (klastre), druge pa so manj nagnjene k temu in tako bolj uporabne za človeško telo. Poleg tega voda nosi spomin, informacije in je tudi univerzalno topilo. Voda iz plastenke lahko prevzame (stopi) nekaj plastike ter zagotovo prevzame informacije plastenke. Prisluhnite ugotovitvam raznih poskusov, o vplivu informirane, namagnetene ter vrtinčene vode na rast rastlin in živali. Jože Vetrovec, urednik revije Misteriji in revije Zdravje, je v prispevku podelil svoje bogato znanje o tej pomembni tekočini.

 

 

OKROGLE MIZE

Okrogla miza Štafeta semen

http://vimeo.com/40216770

 

“Ne zlato , ne dragi kamni ne bodo dragocenost te dežele , ampak pošteni, pogumni in plemeniti ljudje”, so dejali in tako tudi živeli naši predniki. Zgodovino Slovencev ohranjajo tudi slovenska semena in ohranjajo Slovence iz roda v rod. Dobrih ljudi nas je v Sloveniji veliko, ljudi, ki znamo, zmoremo in želimo aktivno soustvarjati prihodnost na različnih področjih. Tudi tako, da si skupaj prizadevamo za ohranjanje slovenskih semen na POZITIVNIH…

 

Okrogla miza MB

 

  1. Martina Bavec – Pridelava hrane brez GSO

Peter Grčin DOBROTE SLOVENIJE –  Nove tržne poti

Katarina Hölzl – Forum socialnega podjetništva

Vesna Weinger – Pomen samooskrbe

Sandra Turnšek – Prezentacija GIZ EkoKrepko

 

 

Okrogla miza MS

 

Za  povezave na spodnje video posnetke okrogle miz iz MS, za snemanje in produkcijo za  družbeno odgovoren prispevek se lepo zahvaljujemo BK TV iz Maribora

 

http://www.youtube.com/watch?v=BRnx4OJ3BpY&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=1&feature=plcp
http://www.youtube.com/watch?v=ZIVCCacAry4&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=2&feature=plcp
http://www.youtube.com/watch?v=TlK6gKt9SUo&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=3&feature=plcp
http://www.youtube.com/watch?v=x1aHnWXGxEM&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=4&feature=plcp
http://www.youtube.com/watch?v=qQEyjLoxXzw&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=5&feature=plcp

Dejan Rengeo

http://www.youtube.com/watch?v=E4WA7lqkVbQ&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=6&feature=plcp

http://www.youtube.com/watch?v=7tNP2OgjquM&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=7&feature=plcp
http://www.youtube.com/watch?v=rCJjPLD39uk&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=8&feature=plcp
http://youtu.be/vjBZDzXGz8s

________________________________

 

 

Informativne prijave za skupinski obisk predavanja Dr. Vandana Shiva na Hrvaškem

Slika MarjanKomentirajte

Vabljeni k druženju ter na obisk predavanja Dr. Vandana Shive priznane fizičarke, okoljske aktivistke in avtorice, ki potuje po svetu in z navdihom predava o nevarnostih genskega inženiringa, biopiratstva in patentiranja semen ter o pomembnosti sonaravnega kmetijstva in ohranjanja različnih vrst semen.

Skupnost Letni časi na naslovu info@letnicasi.si zbirajo informativne prijave za skupinski obisk predavanja Dr. Vandana Shiva, ki prihaja 13.maja 2015 v Sisak na Hrvaškem.
Vsi zainteresirani pripišite v naslov

“Prijave za skupinski obisk predavanja Dr. Vandana Shiva”

“Dr. Vandana Shiva je gospa, ki se je srečala v rodni Indiji pred dvajsetimi leti z vsem, kar danes imenujemo kmetijsko-prehrambena politika po načrtih multinacionalk. Monsanto je želel njeno rodno pokrajino spremeniti v prehrambeno suženjsko deželo. Gospa je izredno ostroumno in tenkočutno uspela razvozlati plan obveščevalnih služb in v boj proti njim se je podala tako, da je sama hodila od polja do polja in indijske kmete prepričevala o hudičevem planu. Njena zmaga je bila veličastna in ona je tista, ki je postavila svet pred novo premišljevanje.”

https://www.facebook.com/events/1530878973860709/
www.vandanashiva.com
https://www.facebook.com/vandanashiva.navdanya
 

Dostavna akcija skupnostnega naročanja pridelkov s slovenskih kmetij za 21.3.2015 v projektu Letni časi – Vabilo k naročanju

Slika MarjanKomentirajte

 

 

 

 

 

Prijatelji v Letnih časih

Dnevi so se dodobra že ogreli, prvi spomladanski dan se nezadržno bliža in z njim tudi novo snidenje, naslednji semenj Letnih časov.

Toplo vabljeni v soboto 21. marca med 10 – 12h na semenj v Dvorec Sela na Zaloški 69 v Ljubljani, kjer vam bomo pripravili pestro in cenovno ugodno ponudbo hrane ter bogat spremljevalni program z delavnicami, odprto kuhinjo in promocijami ter degustacijami dobrot iz kmetij.
Dobrodošli na našem skupnem prazniku Letni časi, kjer gradimo neposredno-direktno izmenjavo na zdrav način pridelane hrane in ostalih kvalitetnih dobrin, lepe, zaupanja vredne odnose in boljši ter pravičnejši svet.

Zagotovite si bolj zdravo in kvalitetno hrano brez posrednikov
po najnižjih cenah – neposredno iz rok slovenskih
kmetov sredi Ljubljane.
Pri nas lahko naročite svežo zelenjavo, sadje in druga živila ZA VSAK DAN, in če vam pride prav, lahko v času dostave manjkajoče pridelke dokupite v poljubni količini.
Kdaj še pravočasno naročiti?
Do četrtka 19.3.2015 do 20h, za prevzem (gotovinsko plačilo) v soboto 21.3.2015 med 10h – 12h.

Lokacija prevzema:
V drevoredu Dvorca Selo ob klubu Zlati Zob, Zaloška 69, Ljubljana-Moste (veliko brezplačno parkirišče).

Nagradne igre
  1. Za PRVO naročilo v vrednosti 20 € vam podatimo hlebček vitaliziranega kruha iz pekarne Deveta vas.
  2. Za VSA OSTALA naročila v vrednosti nad 20 € vam podarimo sladko presenečenje iz pekarne Deveta vas.

Spremljajoči program

Ponudbo  živil spremlja dogajanje pred in v dvorani etno kluba Zlati Zob. Program za soboto 21.3.2015 med 10:00 – 12:00h:

Izdelava mila: Vabimo vas v nežni in dišeči svet naravnih mil!
Delavnico vodi družina RegovecPrikazan je element Mila Kupala.png

 

 

 

 

 

 

Ustvarjanje spontane glasbe
Delavnico vodi multi-inštrumentalist Žiga Birsa

Semenj Letni Časi je neke vrste srečanje (SREČA NJE), srečanje ljudi, ki živimo svobodno in pošteno. To je hkrati tudi priložnost, da to veličastnost srečanja izrazimo tudi navzven in sicer s praznovanjem, sodelovanjem, skupinskim igranjem, petjem, plesom. Če imate doma kakšen zanimiv inštrument ga prinesite s seboj.

Postavitev permakulturnega mini vrta (od 11h)
Delavnico organizira Ekološko društvo Porevit, voditelja sta Jure Peternel in Bojca Januš

Prostovoljni prispevki, tudi v obliki semen, sadik, pridelkov ipd.

  • Odprta kuhinja (palačinkarnica) in pogostitev na terasi etno kluba Zlati Zob
  • Degustacije dobrot iz kmetij
  • Promocija in prodaja semen
    Amarant Kooperativa d.o.o. in Fanči Perdih.
  • Promocija in prodaja ghee-ja
    Zavod za zdravo življenje in Duško Mamut Badovinac.
Slogan združbe »Letni časi« je: »Za zdravo in lokalno pridelano hrano«.

Zakaj?

  • ker želimo zdravo in lokalno pridelano hrano;
  • ker želimo sodelovati, se samoorganizirati, si medsebojno pomagati;
  • ker spoštujemo slovenske kmete kot nosilce naše skupne varnosti;
  • ker želimo vzpostaviti tako pošteno plačilo za njihovo delo kot dostopne cene za potrošnike;
  • ker si prizadevamo k porastu trajnostnega načina pridelave hrane.
Vabimo vas, da se nam pridružite.

Ekipa Letni časi

 

Naš vsakdanji strup – dokumentarni film avtorice Marie Monique Robin

Video Marjan1 Comment

Do srede 90. let prejšnjega stoletja se o povezavi teh bolezni s pesticidi sploh ni govorilo, pač pa so temu rekli »poklicne bolezni«, medtem ko so pesticide in druge strupe elegentno poimenovali »fitosanitarna oziroma fitofarmacevtska sredstva«, saj to zveni lepše kot »ubijalci«. Vendar pa je naziv ubijalci (-cidi) kar primeren.

Tudi zavarovalnica je morala o vzrokih povzročenih bolezni molčati. Šele ko je več epidemioloških študij jasno dokazalo vzročno povezanost raznih -cidov z rakomi n drugimi boleznimi, je tu pa tam kdo o tem sploh spregovoril.

https://www.youtube.com/watch?v=13uux_Sy9yc

Na žrtve pesticidov, ki so dobile hude bolezni, pa so komu kaj omenile, se je gledalo postrani. Ljudje niso obsojali kemikalij – ali njihovih izdelovalcev – ki so bolezen povzročile, temveč obolele, ker o tem ne molčijo. Če so žrtve pesticidov, herbicidov, insekticidov in fungicidov kdaj kaj omenile, so jim drugi kmetje očitali, da so same krive za rak, parkinsonovo bolezen, poškodbe živcev in anomalije krvi, češ, mi pa nismo zboleli … in nismo mi krivi, če si ti tako občutljiv. Skratka, agrokemična industrija je ustvarila situacijo, v kateri je stigma padla na žrtve in so se te posledično raje zavile v molk, kot pa govorile, kaj se jim je zgodilo.

Izdelovalci pesticidov so si – kot je njihova redna praksa – nadeli pohlevno ime Zveza industrij za varstvo rastlin. Gre za tipični white-washing 19 pohlepnih in neetičnih članic, med njimi gigantov BASF, Bayer, Dow, DuPont, Monsanto in Syngenta. Že od vsega začetka imajo planet za svoje igrišče in so tako danes vodilne tudi na področju genskega spreminjanja. Jemljejo pravico, da spreminjajo Naravo, živali, rastline in celo vaše telo, kot da je vse to njihova last.

Predsednik te zveze v kamero laže, da »ne obstaja nobena povezava med fitosanitarnimi sredstvi in nekaterimi boleznimi« (pri tem misli na rak, a tega noče naravnost izgovoriti), pa čeprav so nekateri kmetje hudo zboleli, ko so katero izmed teh sredstev vdihavali le en dan …

Continue reading →

Skupnostno naročanje kmetijskih pridelkov in hrane projekta Letni časi

Marjan2 komentarja

 Spodbujeni   z lani zelo uspelo idejo pilotnega projekta 4LetniČasi  se širom Slovenije vse bolj  širi trend zanimanja za skupnostna naročanja pridelkov, skupnostne njive in nasploh za sodelovanje v okvirih in po načelih skupnosti. Veseli smo, da smo del tega trenda.

Čeprav zima donekje še  kaže zobe,  ji vendarle počasi jemlje sapo. V Skupnosti Letni časi tako že pridno pripravljamo vse potrebno za novo setev in se hkrati veselimo našega prvega skupnega praznika v novem letu.

Toplo vabljeni v soboto 7. marca med 10 – 12h na semenj v Dvorec Sela na Zaloški 69 v Ljubljani, kjer vam bomo  pripravili   pestro in cenovno ugodno ponudbo.
Dobrodošli na našem skupnem prazniku Letni časi, kjer gradimo neposredno-direktno izmenjavo na zdrav način pridelane hrane in ostalih kvalitetnih dobrin, lepe, zaupanja vredne odnose in boljši in pravičnejši svet.
Pri nas lahko naročite svežo zelenjavo, sadje in druga živila ZA VSAK DAN, in če vam pride prav, lahko v času dostave manjkajoče pridelke dokupite v poljubni količini.
 

Ekološko kmetovanje lahko prehrani svet; Primerjalna analiza Eko- Konvencionalna pridelava,

MarjanKomentirajte

Rajski izgled naših polj v prihodnje, zakaj pa ne? Če se le tako odločimo, vsekakor pa bi v tem cilju dejstva o Skrivnostnem življenju rastlin Skrivnostnem življenju rastlin (TUKAJ) moral poznat itak najmanj vsak, ki dela z zemljo in rastlinami, če ne že vsak otrok po kurikulumu v vrtcih, da bi kot družba imeli temelje za resnično prosperiteto.

10154128_700158393361396_9199485817046527846_n

‘Picking vegetables at the Eden Project’: Photo by Franie Treetops. The Eden Project is located in Corwall, England.

Ekološko kmetovanje LAHKO nahrani svet

Eden od argumentov za promoviranje gensko spremenjenih rastlin in biotehnologije je da GSO lahko nahrani svet in da ne-GSO in ekološke metode niso zmožne proizvesti zadostne količine hrane za vse. Toda resnica je, da je ekološko kmetovanje samo po sebi v celoti sposobno nahraniti svet. Moramo samo narediti nekaj sprememb v načinu gojenja in vzrejanja hrane, kar pomeni odprava tovarniškega kmetovanja, ki uničuje naše zdravje in planet.

 maxresdefault difference-between-monoculture-polyculture_6fb212de948595cf0522_mz_farming2

V poročilu z naslovom Hranjenje prihodnosti, ki ga je napisalo ekološko združenje Soil Association, ki se nahaja v Veliki Britaniji, pravi, da ekološki in drugi agro-ekološki kmetijski sistemi niso samo rešitev za lakoto na svetu ampak, ko se ti holistični sistemi vpeljejo, povleče najrevnejše iz revščine.

Na drugi strani GSO kmetovanje ohranja in tudi povzroča revščino, saj zaklenejo kmete v neskončni krog odvisnosti od korporacij, katera jim prodajo novo pošiljko samouničujočih semen in strupenih kemičnih pesticidov, ki so potrebna za gojenje GSO. Z drugimi besedami je GSO kmetijstvo strupeno za svetovno gospodarstvo, strupeno za zdravje ljudi in strupeno za okolje.

23e3142801ccd89845f1c4f8a8565015

Continue reading →