Nedualizem, razmišljanje o vprašanju “Zakaj je tako malo res srečnih ljudi”

Sodobna družba nas vzgaja v zavedanju, da smo nekaj ločenega od celote. Vendar se večinoma srečujemo z mnogo trpljenja na osebnem in globalnem nivoju. Človeštvo je daleč od harmonije. Ali je mogoče, da je vzrok temu prav naš občutek ločenosti? Po čem ljudje prvavzaprav hrepenimo? Zakaj so naši poizkusi zapolnevanja tega hrepenenja večinoma neuspešni ? Zakaj je tako malo res srečnih ljudi?

Morda odgovore na te težave daje nedualizem. Beseda, razmišljanje, pogled na svet, ki postaja vedno bolj aktualna tema v zahodnem svetu, celo v sodobnih znanstvenih krogih (kvantna fizika, nevroznanost itd.). V Sloveniji je žal dokaj slabo poznan, čeprav je o njem pravzaprav pisal že naš Martin Kojc v knjigi Učbenik življenja skoraj stoletje nazaj.

 

Beseda nedualizem je prevod sanskrtske besede advaita, ki pomeni preprosto »ne dva«. Usmerja nas proti polnosti življenja tukaj in sedaj, k intimnosti in ljubezni onkraj besed, stran od kakršnekoli ločenosti. Kljub navideznemu obstoju raznovrstnosti obstaja le eno univerzalno bistvo, ena zavest.

Sporočilo nedualizma pravi, da sreča, mir in blagostanje izhajajo le iz prepoznanja naše izvorne narave, ki je enaka oziroma ista pri vsakem bitju. Mnogokrat imenujejo to naravo z enostavnim izrazom – zavest.

Prepoznanje se večinoma zgodi preko procesa razkrivanja iluzij – o samem sebi. Ko prepoznamo tisto, kar nismo, se razkrije tisto, kar smo. Vendar pa je ta proces samoraziskovanja podoben nekakšnemu procesu umiranja, saj odmira znano in poznano v nas samih.

In ker je naš nezavedni največji strah povezan ravno s strahom pred izgubo lastne individualnosti, le resnično iskreni in neustrašni raziskovalci uidejo skozi “šivankino uho” resnice in se jim skrivnost življenja razkrije. Umreti mora naša identiteta, da lahko zažari naša večna in nespremenljiva narava.

file-page1 file-page2

 

Vabilo na intenziv z Jamesom Eatonom, ki bo v začetku junija 2016.

Junija prihaja James Eaton ponovno v Slovenijo! To predstavlja v našem prostoru edinstveno priložnost, da bodisi poglobimo raziskovanje nedualne realnosti bodisi jo začnemo s pomočjo Jamesovega subtilnega vodstva odkrivati. Sam proces raziskovanja nam tudi omogoča, da pogledamo na naše težave (psihološke ali fizične) iz popolnoma nove perspektive, perspektive svobode.
Več na

Sorodne objave

Ramana Maharshi

Adyashanti in Gangaji

Ko zlo nima čemur nasprotovati, izgine samo od sebe

13124636_1102697489753319_6600991774814151705_n

So privatizacija vode in drugih naravnih resurzov ter njihovo zastrupljanje, GSo, TTIP , Chemtrailsi, obvezno cepljenje, brezkompromisno plenjenje in kapitalistično zasužnjevanje množic, sistematično poneumljanje otrok ter ostali “napori” centrov moči v osnovi resnično nekaj slabega ali pač dobrega?

Dejstvo je, da apatičnega, amorfnega , inertnega in indifirentnega večinskega deleža populacije ne premakne nič, razen skrajno skrajne razmere oz. odzunaj stimulirani dogodki, provokacije in zaostrene situacije, ki so doslej peljale le od revolucije do revolucije, preobratov na oblasti, linčanja kraljev in carjev ter nepredstavljivega prelivanja krvi skozi vso zgodovino.

Morda imamo tokrat ob nastopu ekstremnih razmer vendarle epohalno priložnost ne izvesti revolucije navzven temvec navznoter Tj. ne proti njim , navideznim nasprotnikom, temveč ZA NAS

Še vedno pa smo večinoma s pozornostjo pri njih, čakamo njihove nadaljne korake namesto da bi načrtovali prve naše SKUPNE.

Lao Tzu: “Novi počeci su često prerušeni u bolne završetke!” – 8 životnih istina koje će vam promijeniti život

 1.Zlo umire kada se ignorira

“Ne dajte zlu ništa na što bi se moglo usmjeriti i ono će nestati samo od sebe.”
2. Promjena je neizbježna – prigrlite je

“Ako shvatite da je sve podložno promjeni, nećete se pokušavati čvrsto držati bilo čega. Ako se ne plašite umiranja, nema toga što ne možete postići.”

“Novi počeci su često prerušeni u bolne završetke.”

 

DILEMA: Zakaj se ne bi nehali pogovarjati o zlu in bi se raje pogovarjali o dobrem?

 

Kako lahko v svetu, kjer nam najboljše ni dovolj dobro; in je dobro večini ‘šit’, govorimo le o dobrem? In v bitki za najboljše smo postali najslabši. Ko izločiš laž, ti ostane resnično. Tako po Sokratu. A škoda, ker ima edini prav. Ne moreš mimo slabega. Šele ko vse, kar je slabo za VSE, izločiš in pogledaš, kaj ti je ostalo, lahko spoznaš, kaj je dejansko dobro. Ne boljše. Ne najboljše. Dobro. Drek leti na nas. Lahko ga mečemo naprej okrog na druge, lahko pa v njem sadimo rožce. To je alternativa danes…

Najprej moramo poznati celotno zgodbo, da se šele potem lahko opredeljujemo. Obstaja namreč tudi lažno dobro in navidezni humanizem, čemur zlahka pademo v past, če se nekritično predajamo raznim vplivom.

Navidezno oz. lažno dobro ter delavci luči so nemalokrat zgolj prefarbano zlo. Previdnost v obliki nabirke znanja, vedenja, modrosti in intuicije morda komajda zadostuje.

Sploh vemo kaj je zlo? Kako deluje? Kaj ga sproži?

Svetloba in toplota kot jih zaznavano sta relativni kolicini, nastaneta šele v interakciji s pogoji na zemlji, ki omogočijo, da ju človek lahko zazna.

Tako kot sta svetloba in toplota relativna, sta tudi dobro in zlo relativna in obstojeca pač le v konceptu dualizma oz. naše stopnje zaznave

Naša omejena zavest in dojemanje temeljita v dualizmu. Drugace ne znamo, le malokdo pa se sploh zaveda, da obstaja karkoli presega polaritete. Zlo in dobro sta polaritete dualizma. Presežemo jih ne zaradi nase omejenosti in obsedenosti z opredeljevanjem ter sodbami. Preseganje reflektira ignor tako zlemu kot dobremu, odmik potrebi po sodbah in opredeljevanju.

Inspirira me rek LJUBEZEN NE VE SAMA ZASE. Vse dokler bo zavedanje in opominjanje na JAZ, MENE, MENI, MOJE, NAŠ, NAŠE…ne more biti mesta resnicnemu ZAVEDANJU LJUBEZNI ENOSTI DOBREMU

 

 

 

 

13125022_1102697549753313_7547402171717316589_n

Pomembno izhodišče razmišljanja o dobroti

1. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni
2. “The hottest places in hell are reserved for those who in times of
great moral crises maintain their neutrality” M.L.King

Človek pa razpet med tema dvema rekoma, ko eden svari glede dobrih del, drugi agitira k akciji in odgovornosti, vsak pa lahko zelo radikalno predstavljata nasprotujoče si skrajnosti, mi pa v PASTI, ker nimamo fokusa naravnanega na notranji svet, vodstvo, intuicijo

Videti dobro kakorkoli, pomeni soditi…vrednotiti …ocenjevati…..seveda nujno na osnovi naših vzorcev…miselnih konceptov….ideologije…Vsekakor še vedno živimo posledice naše skupne klime, ki jo na dnevni bazi soustvarjamo, trenutno se predvsem še vedno le parcialno ukvarjamo z simptomi bolezni , katero sami raznašamo okrog.

Zamenjujemo namreč cilj in sredstvo , npr. cilj preživeti vsekakor mora biti podrejen principu živeti.
Zgodilo se bo neizogibno…..kot vedno in vsakič.Tudi ta trenutek je izraz neizogibnosti, ki pa je odvisna ….žal tudi od tistega 90% amorfnega in naprogramiranega deleža populacije, ki sploh ne razmišlja suvereno oz ni razmišljal o globalnih vprašanjih. Ostalih 10% razmišlja, ampak od tega odloča morda zgolj 0,1 %.

Meni zato neprecenljivo: Pravilna neposredna orientacija, direktna neposredna zaznava in dojemanje, intuitivno avtonomno odlocanje navezava na vir in generiranje lastnih misli ter prava,iskrena ljubezen brez new age pridiha je kot edina varinata sferičnega , holističnega oz. celovitega dojemanja realnosti lahko pot rešitve vseh zapletov, pogoj za vse aktivistične dejavnosti na mikro kot makro nivoju

 

Sorodne objave

ALI ZLO OBSTAJA?