skupnost

Skupnostno podprto kmetijstvo, partnersko kmetijstvo oz. CSA Community-supported agricultur, odgovor na uničujoče globalistične trende

Marjan2 komentarja

Sodobna prehranjevalna veriga predstavlja pridelavo hrane, v kateri je interes kapitala oziroma multinacionalnih korporacij zelo jasen “vse za ceno dobička.”
Obup kmetov, ki vedo, da je takšen način proizvodnje hrane popolnoma zgrešen, vendar v glavnem nimajo izbire, je prav tako jasen in upravičen.
Še kako je v tem oziru  dragocena  hrana iz domačega vrta. In kako dragocene so majhne slovenske kmetije, kjer je hrana (rastline ali živali) pridelana in ne proizvedena.
Vendar je cenovni pritisk enormen. Uvožena hrana je tako poceni, da lahko slovenski kmet hitro ostane brez kupca.

https://www.facebook.com/marjan.kogelnik/videos/2341016805921375/?comment_id=2340989282590794&notif_id=1559042397681898&notif_t=feedback_reaction_generic

Zgrešili smo smer: hrana je postala izdelek!
V tem oziru je še kako dragocena  hrana z domačega vrta! In kako dragocene so majhne slovenske kmetije, kjer je hrana (rastline ali živali) pridelana in ne proizvedena. Vendar je cenovni pritisk strahovit. Uvožena hrana je tako poceni, da lahko slovenski kmetje hitro ostanejo brez kupcev.

Pridelki slovenskih kmetij za zdrav način prehranjevanja

Lokalna pridelava hrane, lokalno gospodarstvo, tradicija, lokalni običaji, lokalna prepoznavnost in integriranost ljudi je tisto, kar nam omogoča obstanek in preživetje v odnosu do globalističnih trendov, ki nam vztrajno režejo korenine, stik z predniki, z izročilom – da bi iz nas končno naredili standardizirane potrošnike, enake od Kanade do Avstralije in od Skandinavije do JAR. Gospodarska globalizacija je namreč povzročila hitro rast velikosti in moči korporacij in bank, a hkrati tudi finančno nestabilnost, odvisnost, brezposelnost in veliko ekoloških sprememb. Kot rešitev se ponuja lokalizacija. Pomagati je treba lokalnim ponudnikom, da se osamosvojijo od globalnega trga.

 

Vračanje k lokalni samooskrbi ne pomeni zaviranja napredka pač pa predvsem prinaša prednosti lokalnemu okolju, s tem se ohranijo pomembne vrednote, kot so oskrba z boljšo hrano, manjše onesnaževanje, lokalna identiteta, povezanost in ekonomija ter nasplošno večje zadovoljstvo ljudi. Lokalna samooskrba v zadnjem obdobju ne postaja zgolj zaželena, temveč tudi nujna oblika pridelava hrane. Kupec v njej prihrani, kmet pa pridobi. V globalnem trgu se mora kmet specializirati v pridelavi hrane, lokalno je lahko bolj pester. O tem govori odličen dokumentarni film Ekonomija sreče.

Eden od vzhajajočih trendov po svetu izziv rešuje s sodelovanjem vseh vpletenih – kmetov, organizatorjev prodaje (zadrug) in kupcev oz. s sistemom neposredne prodaje kmetov znanim naročnikom.

Model neposredne prodaje skupinsko naročenih kmetijskih pridelkov  zasnuje kot dobrodošlo priložnost za iskanje sinergij med kmeti in potrošniki. Aktivisti tako povežejo več kmetij; na organiziranem dogodku, t.i. semnju, skupaj s kmeti-pridelovalci prodajajo predhodno naročene  pridelke. Posledično se razvije Zadruga kot pravna oseba, ki  načeloma ne deluje kot odkupna zadruga; potencial je namreč razviti mešano članstvo kupcev in pridelovalcev.

Povezani pri pridelavi in naročanju si zagotavljamo kvalitetno  hrano po najnižjih cenah. V zadovoljstvo vseh.

Na semnju ponudniki, organizatorji in naročniki-kupci za nekaj ur soustvarjajo oazo prijaznega in navdihujočega okolja, v katerem izmenjajo dobrine, znanja in izkušnje, in se udeležijo spremljajočega programa delavnic, promocij, odprte kuhinje, degustacij, ipd.

 

skupaj 1

Podobni modeli po svetu so znani po imenu Community-supported agriculture
Pobuda s sodelovanjem vseh vpletenih: kmeta, organizatorja prodaje (zadruge) in kupca tudi v Sloveniji doživlja svoj zagon; z modelom neposredne prodaje prek skupinskih naročanj se pridružuje progresivnim trendom v EU. Partnersko kmetijstvo oziroma CSA vzpostavlja skupnost kot alternativni ekonomski model, ki temelji na lokalni ravni kmetijstva in distribucije hrane. CSA se nanaša tudi na določeno omrežje oziroma združenje oseb, ki so se zavezale, da bodo podpirale eno ali več lokalnih kmetij, pridelovalci in potrošniki pa si vzajemno delijo tveganja in koristi proizvodnje hrane.

 

Grupa solidarne razmjene (GSR) in Croatia

 

 

Prehranska in z njo povezana zdravstvena samooskrba

O prehranski in z njo povezani zdravstveni samooskrbi lahko razmišljamo le, če bomo znali in uspeli tudi sami pridelati semena. Da bodo naša polja posejana z lastnimi semeni, mora kmetu biti najprej omogočen čim činkovitejši način trženja njegovih pridelkov. Če mu ni treba skrbeti, kako bo prodal, kar je pridelal, lahko svoje moči usmeri v načrtovanje pridelave in v semenarjenje. Žal ta trenutek izjemno malo kmetij prideluje semena za potrebe lastne kmetije.

 

 

 

Zakaj biti del skupnosti ?

 

PREDNOSTI ZA POTROŠNIKA – KUPCA:
– lažji dostop do kakovostnih lokalnih, večinoma ekoloških pridelkov in izdelkov
– nizka cena
– neposreden stik s ponudnikom

– možnost seznanitve z načinom pridelave/predelave neposredno pri ponudnikih
– možnost dodatnih izobraževanj
– medgeneracijsko druženje in spoznavanje novih ljudi na organiziranih dogodkih, kulturnih srečanjih in tržnici

 

PREDNOSTI ZA KMETA – PONUDNIKA:
– možnost prodaje večjih količin pridelkov in izdelkov
– ni odpadka oziroma je zelo majhen
– zagotovljena poštena cena
– neposreden stik s kupcem vpliva na nadaljnje naročanje
– možnost boljšega načrtovanja
– medgeneracijsko druženje in spoznavanje novih ljudi na organiziranih dogodkih, kulturnih srečanjih in tržnici
– možna izmenjava avtohtonih semen in informacij z ostalimi ponudniki

 

 skupaj

Komentar Antona Kukenbergerja kmeta:

 

“Dejstvo je, da se je dalo 50 let nazaj na kmetiji preživeti z eno kravo, dvema prašičkoma, nekaj krompirja in je šlo. Ker ni bilo nobenih stroškov, razen za olje, sladkor in sol. Vse ostalo so si pridelali sami. Danes pa je situacija zelo drugačna. Stroški so ogromni in če imaš recimo dvakrat večjo površino hleva na žival, kot določa minimalni standard (kot velja za našo kmetijo ), to povzroča ogomne dodatne stroške, ki jih razen tako, da svoje izdelke prodaš neposredno kupcem, ne moreš pokriti. Francozi so, na primer, izračunali, da je najnižja cena njihovega mleka z ravninskega dela 32 centov, cena mleka z alpskih predelov pa je vse 50 centov. Tako je v Franciji, kjer so kmetije neprimerno večje in s tem učinkovitejše od naših. Odkupna cena mleka je pri nas trenutno okoli 30 centov za liter. Zdaj si pa predstavljajte, kaj to pomeni, če moraš recimo za hlev za 50 krav namesto 400.000€ vložiti 800.000 €.

Povedati hočem samo to, da je večina kmetov v izgubi in vlagajo denar za preživetje kmetije od drugje. Zakaj to delajo, je vprašanje za milijardo dolarjev. Ekonomska razmerja pri cenah so povzročila pritisk na kmete, ki morajo, če hočejo preživeti, proizvajati ”na veliko”. To na žalost pogosto pomeni uporabo kemikalij in veliko trpljenja za živali. Celoten sistem je zastavljen tako, da večino cene kmetijskih pridelkov poberejo trgovine, pri pridelavi pa največji delež terja energija, ki se porabi za samo pridelavo in strošek fitofarmacevtskih sredstev. Kdo tukaj največ služi, je jasno.”

 

Več o Skupnosti Letni časi in njenih koreninah TUKAJ

Dostavna akcija skupnostnega naročanja pridelkov s slovenskih kmetij za 21.3.2015 v projektu Letni časi – Vabilo k naročanju

Slika MarjanKomentirajte

 

 

 

 

 

Prijatelji v Letnih časih

Dnevi so se dodobra že ogreli, prvi spomladanski dan se nezadržno bliža in z njim tudi novo snidenje, naslednji semenj Letnih časov.

Toplo vabljeni v soboto 21. marca med 10 – 12h na semenj v Dvorec Sela na Zaloški 69 v Ljubljani, kjer vam bomo pripravili pestro in cenovno ugodno ponudbo hrane ter bogat spremljevalni program z delavnicami, odprto kuhinjo in promocijami ter degustacijami dobrot iz kmetij.
Dobrodošli na našem skupnem prazniku Letni časi, kjer gradimo neposredno-direktno izmenjavo na zdrav način pridelane hrane in ostalih kvalitetnih dobrin, lepe, zaupanja vredne odnose in boljši ter pravičnejši svet.

Zagotovite si bolj zdravo in kvalitetno hrano brez posrednikov
po najnižjih cenah – neposredno iz rok slovenskih
kmetov sredi Ljubljane.
Pri nas lahko naročite svežo zelenjavo, sadje in druga živila ZA VSAK DAN, in če vam pride prav, lahko v času dostave manjkajoče pridelke dokupite v poljubni količini.
Kdaj še pravočasno naročiti?
Do četrtka 19.3.2015 do 20h, za prevzem (gotovinsko plačilo) v soboto 21.3.2015 med 10h – 12h.

Lokacija prevzema:
V drevoredu Dvorca Selo ob klubu Zlati Zob, Zaloška 69, Ljubljana-Moste (veliko brezplačno parkirišče).

Nagradne igre
  1. Za PRVO naročilo v vrednosti 20 € vam podatimo hlebček vitaliziranega kruha iz pekarne Deveta vas.
  2. Za VSA OSTALA naročila v vrednosti nad 20 € vam podarimo sladko presenečenje iz pekarne Deveta vas.

Spremljajoči program

Ponudbo  živil spremlja dogajanje pred in v dvorani etno kluba Zlati Zob. Program za soboto 21.3.2015 med 10:00 – 12:00h:

Izdelava mila: Vabimo vas v nežni in dišeči svet naravnih mil!
Delavnico vodi družina RegovecPrikazan je element Mila Kupala.png

 

 

 

 

 

 

Ustvarjanje spontane glasbe
Delavnico vodi multi-inštrumentalist Žiga Birsa

Semenj Letni Časi je neke vrste srečanje (SREČA NJE), srečanje ljudi, ki živimo svobodno in pošteno. To je hkrati tudi priložnost, da to veličastnost srečanja izrazimo tudi navzven in sicer s praznovanjem, sodelovanjem, skupinskim igranjem, petjem, plesom. Če imate doma kakšen zanimiv inštrument ga prinesite s seboj.

Postavitev permakulturnega mini vrta (od 11h)
Delavnico organizira Ekološko društvo Porevit, voditelja sta Jure Peternel in Bojca Januš

Prostovoljni prispevki, tudi v obliki semen, sadik, pridelkov ipd.

  • Odprta kuhinja (palačinkarnica) in pogostitev na terasi etno kluba Zlati Zob
  • Degustacije dobrot iz kmetij
  • Promocija in prodaja semen
    Amarant Kooperativa d.o.o. in Fanči Perdih.
  • Promocija in prodaja ghee-ja
    Zavod za zdravo življenje in Duško Mamut Badovinac.
Slogan združbe »Letni časi« je: »Za zdravo in lokalno pridelano hrano«.

Zakaj?

  • ker želimo zdravo in lokalno pridelano hrano;
  • ker želimo sodelovati, se samoorganizirati, si medsebojno pomagati;
  • ker spoštujemo slovenske kmete kot nosilce naše skupne varnosti;
  • ker želimo vzpostaviti tako pošteno plačilo za njihovo delo kot dostopne cene za potrošnike;
  • ker si prizadevamo k porastu trajnostnega načina pridelave hrane.
Vabimo vas, da se nam pridružite.

Ekipa Letni časi

 

Poziv k pisanju blogov v aktualnosti zagotavljanja bistvenih relevantnih informacij

Marjan3 komentarji
Razlog 

Mislim, da je en bistven element širše skupnosti (Moje pojmovanje skupnosti TUKAJ) tudi negovanje mikro skupnosti, ki naj bi jo vsakdo od nas nekak vodil, organiziral, koordiniral ali pač le navduševal, ena od takih priložnosti poleg lastne ožje in širše družine, je tudi vodenje lastnega bloga na netu ali pač kakršnekoli oblike skupnosti, ki posamezniku resonira. 


Rad bi navdušil čimveč ljudi k vodenju svojega bloga. Po moje bi bilo ok, da bi vsi ki imamo kaj pametnega za napisat in s tem deliti z drugimi,  imeli tudi svoje bloge z svojimi mikro skupnostmi.

Nihče od nas ni v poziciji, da piše in lansira absolutne resnice, do tega nas kvečjemu vodi skupna pot , tako jaz želim deliti namreč le neka moja razmišljanja, neke korelacije, ki v interakciji z nami vsemi potencialno vodijo do razumevanja na višjem nivoju.
 Gre namreč za to, da si kot skupnost zagotovimo ažuren dostop do relevantnih najaktualnejsih informacij, ki jih v mainstream medijih ne najdeš zlahka ali pa so lansirane kot dezinformacije za vzbujanje kaosa. S tako mrežo tvorimo posledično skupnost z skupno navezo, organizirani pa predstavljali opcijo obveščanja, ki deluje v smislu širjenja obzorja celostnost in ne ožanja.
Prepričan sem namreč, da nas FB in ostala soc. omrežja, Google in nasploh naš sistem informiranja , šolstva…. navaja na ozkost, na specializiranost. Postajamo fah idioti, ne znamo pa najočitnejših stvari, ki korelirajo medsebojno povezati. Iz  nagibov te vrste sem začel pisati blog, da sebi in potencialnim bralcem zagotovim neko širšo strukturirano osnovo gradiva za kasnejše potencialne skupne projekte.
Nakar bi se povezali v mrežo kot nekakšno alternativna STA,  s tako mrežo tvorimo posledično skupnost z skupno navezo, medsebojno pa bi bili polinkani tako, da bi tvorili funkcijo alternativne informativnoobveščevalne organizacije svobodnega  pretoka informacij po merilu največje resničnosti in koristnosti ter aktualnosti za vse vpletene.


Dodaten poriv

  • Kolicina znanega  je zanemarljiva v primerjavi s tem kar še ne vemo, se zavedamo, čutimo, pri širjenju znanja si lahko izdatno pomagamo
  • Vzgojeni smo v kompetitivnem in komparativnem okolju, ki  sodelovanje negira.
  • Kako naj sodelujemo z drugimi, se moramo še doučit, saj  za uspešno rast in sodelovanje skupnosti slednje gotovo predstavlja primarno potrebo.
  • Potenciale lahko vkomponiramo v sodelovanje Skupnosti, če za njih vznik predčasno ustvarimo potrebne pogoje in jih  prepoznavamo  spontano nevede integriramo v skupno delovanje
  • Nujna posledica naše spontane sinhronosti in sinergije se izkazuje v rasti zanimanja drugih za priključitev, vznik projektov in nenazadnje finančno poslovni uspeh
  • Posamezno specifično  področje, s katerim se kot posameznik ukvarja šele sploh dobi smisel, ko interaktivno, interdisciplinarno in v navezi v navezi z ostalimi komplementarnimi področji celostno sodelujemo
  • Model s katerim se priucimo abecede sodelovanja nam zagotovi tudi potrebne pogoje za razvoj altruizma, netekmovalnosti…
Zakaj bi vsak najprej ustanavljal svoj blog ? 

Po moje zato, ker najbolj učinkovito je razpršeno. denimo v smilsu lokalnih semenskih bank, mnogoštevično, a čvrsto povezano in vsak z svojo mikro skupnostjo, nakar pa se tako povezani lahko zorganiziramo v alternativno STA. Lokalno razpršeno tudi zato ker se aktualizira povprečne ljudi , da postanejo glasniki lepega, aktualnega, skupnega…. Moj stil ni lih netiti revolucije, nisem vstajnik, nergač in populist al kaj podobnega.
Si pa želim čimbolj verodostojnih informacij, pa ne le zaradi informacij samih, pač pa predvsem informacij kot orodje, kot medij navdušenja, ki bi povezovale ljudi medseboj.
Ignoranca in nevednost ter nadvse tekmovalni nazor nas ločuje ne le eden od drugega, pač pa od bistva , od pristnosti. Zagotavljanje verodostojnosti informacij in dajanje poudarka posameznim pomembnim temam vidim predvsem v sposobnosti precejanja in implementacije  le teh skozi forumski proces kredibilnih in  zrelih ljudi. Iz tega tudi spodbujena moja ideja mreže dobrih blogerjev kot potencialne zasnove “alternativne STA”.

Načela

Informacije, ki jih dajemo drugim precejamo skozi

SOKRATOVA CEDILA

Nekdo je prišel nekega dne ves razburjen k Sokratu. Poslušaj, moram ti povedati, kako je tvoj prijatelj…
Počakaj! ga je prekinil filozof. Si to, kar mi nameravaš povedati, precedil skozi tri cedila?
Tri cedila? se začudi prišlec.
Da, moj prijatelj, tri cedila. Prvo je cedilo RESNICE. Si preveril, če je to, kar mi hočeš povedati, resnično?
Nisem. Slišal sem, da ljudje o tem govorijo…
Dobri moj prijatelj. Gotovo si to precedil skozi drugo cedilo – cedilo DOBROTE. Je kaj dobrega v tem, kar mi želiš povedati, čeprav ni gotovo, da je vse resnično?
Ne! odgovori človek že precej v zadregi. Ni govora o čem dobrem. Ravno nasprotno…
Hm! ga prekine ponovno modrec. Poskušajmo še s tretjim cedilom. Je to vsaj KORISTNO, kar bi mi rad povedal?
No, ni ravno koristno…
V redu, reče Sokrat. Če to, kar hočeš povedati, ni resnično, niti dobro, niti koristno, vse skupaj lepo pozabi in si ne beli las zaradi tega, kot si jih jaz ne!

Korenine Skupinskih naročanj lokalnih pridelkov

MarjanKomentirajte

Z vizijo prispevati k povezovanju in pospeševanju samooskrbe z zdravo lokalno pridelano hrano po dostopnih cenah za potrošnika in pravični ceni za pridelovalca oz. predelovalca, smo nekateri člani EKOCI  skupno pot začrtali s projektom Kooperativa dobrote Slovenije. Z “Beštijo”, našim vozilom Male kmečke tržnice in pridelki cca 7-10 kmetij,  smo krožili v letu 2012/13 na terenu po Savinjski, planirali pa smo razširiti delovanje tudi širše po Sloveniji.  Dosegali smo simpatično sinergijo, ki jo ustvarja povezovanje pridelovalca, lokalne skupnosti in potrošnika.

Kmalu smo spoznali, da je pomembno ne le plasiranje hrane, pač pa predvsem osebni stik s primarnostjo zemlje in neposredno lastno pridelavo hrane zase in za druge. V ta cilj smo usmerili svojo najžlahtnejšo energijo, z prekipevajočim entuziazmom smo hodili na našo Skupnostno njivo v Podvinu in med obdelovanjem zemlje tam preživeli obilo prelepih trenutkov.

Nenadoma pa je vmes zarezala katastrofalna suša in cilji so se nam oddaljili. V poletju istega leta smo se nekateri navkljub razočaranju priključili akciji Boš breskev, s katero smo med ljudi po celi Sloveniji uspeli razdeliti cca 30 t  breskev vipavskih kmetov.

Spet se nam je vrnil zagon in čeprav nam je vmes ugasnila Kooperativa dobrote Slovenije (izgubili smo domeno..), smo se spodbujeni z akcijo Boš breskev vrgli v snovanje projekta, ki bo po podobnih principih distribuiral ozimnično paleto pridelkov.

Skupinsko obiranje fižola na kmetiji Natek je bila odskočna deska za projekt Skupinskega naročanja hrane

 

Po vrsti pogovorov in preigravanja članov ekipe smo zastavili neformalno akcijo oz. projekt 4Letni časi.

V času   ozimnice v l.2013 smo tako vpeljali koncept skupinskih naročil kot opcije direktne prodaje brez posrednikov. Slednje smo zasnovali z mislijo

Več kot koncept skupnostnega naročanja sadja in zelenjave.

Zakaj?

Ker verjamemo v nujnost večje samooskrbe v Sloveniji;
Ker želimo zdravo in lokalno pridelano hrano in nam ni vseeno, kaj jemo in s kakšnim odnosom jemo;
Ker želimo sodelovati, se samoorganizirati, si medsebojno pomagati;
Ker spoštujemo slovenskega kmeta kot nosilca naše skupne varnosti in ker želimo vzpostaviti hkraten odnos poštenega plačila za njegovo delo kot tudi dostopne cene za potrošnike
Ker se zavedamo, da je nujno in izvedljivo, da slovenski kmet brez težav tudi proda svoje pridelke in je s tem sposoben ter pripravljen tudi več pridelati;
Ker je hrana postala tudi varnost v času vedno večje negotovosti.

Pilotna faza je bila nabita z vznesenostjo tako nas članov projektne ekipe, kmetov ponudnikov kot tudi naročnikov, temu pričajo tudi slike

Pilotni projekt 4LetniČasi se je zaključil spomladi 2014. Vsem sodelujočim (kmetom, naročnikom, sosnovalcem in prostovoljcem) se za delo, podporo in ideje iskreno zahvaljujemo. Dokazali smo, da skupaj zmoremo veliko. Izmenjali smo cca 80 ton pridelkov in redno oskrbovali 750 gospodinjstev.
Še vedno obstaja izziv dokazati, da se uspemo dobro organizirati in optimirati  tehnikalije skupnostnega naročanja pridelkov. Sedaj zastavljamo  temelje skupnosti in prehajamo tudi na  vsebinski del, tj. tisti, ki naj poleg rutine operativnosti gradi zgodbo in energijo.

Skupnost oz. družina naj temelji v viziji:
– v kateri se njeni člani počutijo varne, upoštevane, kjer skrbijo eden.
– lokacije dogadkov so  zatočišče  miru,  spontanosti, zaupanja,  razumevanja in sprejemljivosti ter tolažbe, kamor se radi vračamo zaradi domačnosti in pripadnosti.
– v skupnosti se vsi konflikti rešujejo konstruktivno in za dobro vseh vpletenih tj. cele družine.
družina je enost vseh članov, kjer člani prostovoljno in samoiniciativno iščejo poti in načine kako prispevati k skupni dobrobiti.
– v okrilju skupnosti/družine si naberemo obnovimo moči, pridobimo voljo do življenja in ciljnost za nove podvige in ideje.
– vsak član skupnosti/družine je poistoveten-integriran z enostjo skupnosti v toliko, da spontano  brezpogojno z navdušenjem in ponosno predstavlja ambasadorja svoje skupnosti.
 
Spodbujeni tudi  z  idejo  pilotnega projekta 4LetniČasi  se širom Slovenije vse bolj  širi trend zanimanja za skupnostna naročanja pridelkov, skupnostne njive in nasploh za sodelovanje v okvirih in po načelih skupnosti. Veseli smo, da smo kot projekt Letni časi del tega trenda.

Skupnost -opcija za vse čase

Video MarjanKomentirajte

 ‘Moč skupnosti

Dokumentarni film ‘Moč skupnosti – Kako je Kuba preživela naftni vrh’.
Film govori o specifični izkušnji Kube, ki je zaradi razpada Sovjetske zveze leta 1990 v nekaj tednih izgubila praktično vso dobavo nafte, in je bila zato v naslednjih letih prisiljena uvesti trajnostne in organske rešitve v kmetijstvu in družbi nasploh.

Ob bok risanki

vezano  moje videnje spodaj
Neverjetno polje moznosti je pred nami, kolicina znanega pa je zanemarljiva v primerjavi s tem kar se ne vemo, se zavedamo, cutimo….. Nihče nas ni nikoli učil, kako naj sodelujemo z drugimi, kaj je potrebno za uspešno rast in sodelovanje skupnosti, skupine, oz tima ljudi . Vendar ne le, da nas nihče ni učil, ravno nasprotno, vzgojeni smo bili v kompetitivnem in komparativnem okolju, ki je sodelovanje negiralo. Continue reading →