Knjiga ZDRAVJE JE V NAS – Boris Vene in Nikola Grubiša
Po treh diagnozah hude bolezni in popotnico, da mu je morda preostalo le še pol leta življenja, se je Boris Vene, sicer uspešen podjetnik, lotil iskanja morebitne rešitve. Ni se želel zgolj znebiti simptomov, temveč »postati tisto, kar so skušali simptomi prebuditi, spremeniti ali razviti v njem«.
Podal se je na dolgo pot raziskovanja zavestnih in nezavednih zakoreninjenih prepričanj, zavzetih stališč, negativnih misli in podobnega. Med izlivanjem misli in čustev v svoj zvezek in s procesom lupljenja čebule, kot ga je poimenoval, je odmetaval vse, kar mu ni služilo. Sočasno je tudi razstrupljal telo in mu dovajal točno določeno hrano.
Razkril se mu je »novi Boris«, ki ni bil obremenjen s strahovi, ni hlepel po pozornosti in ni potreboval založenega bančnega računa, da bi se počutil varnega in preskrbljenega. S kombinacijo najnovejših znanstvenih odkritij in pozabljenih znanj starodavne Šole misterijev mu je uspelo popolnoma preoblikovati svojo osebnost. Ne le, da se je pozdravil in preživel, temveč je danes bolj radosten, sproščen, izpolnjen in srečen, kot je bil kadar koli prej.
Knjiga »Zdravje je v nas« natančno opisuje pot njegove notranje preobrazbe.
“V knjigi ste razkrili prave vzroke za nastanek bolezni. Pionirsko delo v našem prostoru”
” Lepota in bistvo knjige je v tem, kako izraziti sebe ter kako pazljivo, s srcem in hkrati z umom slišati sebe”
“´Zdravje je v nas´, saj je sporočilo tako močno in mora doseči čim več ljudi. Knjiga ne ponuja receptov za čudežno ozdravitev, niti ne zagovarja nobene posebne tehnike ali pristopa, vendar pa omogoča celovit vpogled na človeka.”
Ilustracija filmske produkcije o tem:1.Kakšna je naša dnevna hrana in Kaj jemo,
Kaj pa, če bi divje živali jedle hitro hrano? https://www.youtube.com/watch?v=s4q8p-XQvM0Supersize Me: Dokumentarni film o prehranjevanju izključno le v obratih hitre prehrane
https://www.youtube.com/watch?v=I
“Če je boljši svet mogoč, potem ga moramo uresničiti”
Na svetu je milijarda ljudi, ki so ogroženi zaradi lakote. Istočasno vse države na svetu proizvedejo dovolj hrane za 12 milijard ljudi. V svojem filmu “Nahranimo svet” avstrijski avtor dokumentarnih filmov Erwin Wagenhofer hodi po poti naše hrane. To ga je pripeljalo v Francijo, Španijo, Romunijo, Brazilijo in nazaj v Avstrijo. Rezultat je šokantna in streznjujoča slika globalne proizvodnje hrane, ki jo je na stranpot zanesla želja po dobičku in čim večji količini. Iz ogromnih toplih gred v južni Španiji vozijo paradižnike 3.000 kilometrov stran kot poceni izdelke na trge v srednji Evropi. Pri masovni proizvodnji piščancev te zakoljejo že pri 8 tednih. Dnevno samo na Dunaju uničijo dva milijona kilogramov kruha. Tradicionalno evropsko ribištvo se je popolnoma industrializiralo, kvaliteta izdelkov pa pada. Cena, ki jo plačujemo za to udobje, ki bi se mu lahko odrekli, je visoka. Na koncu nam ostane uničevanje narave, izguba človeškega dostojanstva in okusa. “Nahranimo svet” je najuspešnejši dokumentarec do zdaj v Avstriji. Wagenhofer apelira na naš občutek odgovornosti: spremeniti moramo način življenja.
VOJNAZAVODO, NAFTO, RUDNINE, ZEMLJO, ZA VIRE IN SUROVINE
“Zdi se, da človeštvu preti novodobno suženjstvo, zemlji pa izropanje in izjemno onesnaženje ter osiromašenje biodiverzitete, če se neoliberalna politika ne bo zaustavila.
Zamišljeno je bilo, da bi nerazvite države poceni izvažale surovine, ki jih potrebujejo multinacionalke, ter na veliko uvažale gotove izdelke. A so se stvari razvile drugače in so na primer Kitajska, Mehika, Brazilija … same postale močne izvoznice. Zato so se multinacionalke preusmerile. Svoje velike dobičke si želijo iztržiti na področju javnih storitev in izkoriščanja javnih virov. Zdaj hočejo pokupiti ceste, javni prevoz, oskrbo z elektriko in plinom, pitno vodo, jezera, reke, telekomunikacije, ravnanje z odpadki, komunalne storitve, pa tudi zdravstvo, šolstvo, promet, kulturo, upravne službe, socialno področje in še dosti tega – se pravi, vse.
Tako dobijo monopolni položaj in so zaščitene pred konkurenco, ki gre zdaj v globalizaciji na nož. Leta 2004 je bila v Indoneziji konferenca o globalizaciji. S prijatelji aktivisti sem si ogledal Klaten, kjer koncern Danone polni vodo, ki jo prodaja uskladiščeno. Tovarna je obdana z visokim zidom in vojaško nadzorovana. Uspelo nam je videti dogajanje na dvorišču – bilo je polno tovornjakov, ki so jih polnili z vodnimi posodami. Tovarno so zapuščali v 10-minutnih presledkih. Kmalu so nas varnostniki izsledili in morali smo pobegniti. Na leto Danone načrpa dve milijardi litrov vode. Ker se je gladina podtalnice znižala, so ogroženi kmetje v soseščini, saj njihovo namakanje riževih polj ne deluje več. Absurdno, da so ljudje v državi, v kateri že tako vlada revščina, prisiljeni kupovati vodo od podjetja, ki z njihovo vodo služi milijone…” Pogovor z Jensom Loewejem, nemškim vodnim aktivistom
Z družino smo si pred leti dali narediti poseg naravnave atlasa z metodo atlasprofilax . Pred terapijo lahko govorim le o težavah , ki jih je z skoliozo hrbtenice imela moja žena, slednje so zaradi bolečin v predelu križa eskalirale med nosečnostjo z obema mulcema ter nasploh zadnjih par let pred posegom skoraj do nevzdržnosti. Posledično je sledila nespečnost ipd.
Med terapijo ni bilo nekih posebnosti, nekoliko boleč poseg, nič tako hudega , da ne bi bilo za prenesti, saj sta zdržala tudi oba mulca Jakob pri 7 leti ter Jonatan pri 4 letih starosti. Skoraj neposredno po terapiji oz. posegu beležimo najbolj dramatične premike na bolje pri ženi, kakor je bilo tudi pričakovati, praviloma namreč večje kot so težave , bolj so vidni učinki posega
Takoj prvo noč je žena spala bolje, medenica se je poravnala in noge so bile “spet približno enako dolge”, prvih deset dni je opaziti stres vsled prilagajanja simetriji telesa, opazi se tudi na čustvenem nivoju kot večja vznemirjenost. Pri meni po posegu ni tako dramatičnih sprememb, čutiti pa je več energije, manj utrujenosti, potrebnega manj spanja, večja energijska pretočnost, …sicer pa nič tako velikega Continue reading →
Logična posledica , morda ta trenutek še donekje komičnih zablod otrok o izvoru hrane , zna v kratkem prerasti v samoumevno sprejemanje umetne hrane, katera je očitno že lansirana med ljudi.
Zgodbe o živilih, lokalnih in tradicionalnih so vendar del naše identitete, del preživetvenih strategij in tudi del naše kulture. Te zgodbe združujejo tradicijo, kulturo, preteklost in sedanjost
Albuminska skuta in kisava:
Sirarsko oziroma albuminsko skuto so v preteklosti uporabljali v vsakodnevni prehrani, sirotka pa je pogosto nadomestila vodo ali druge pijače. Z leti se je njuna vrednost in izgubljala in danes ta dva izdelka le še redko zaideta na krožnike. Lokalni sirarji ne izdelujejo skute v tolikšnih količinah, kot bi jo lahko, sirotko pa zlivajo v kanalizacijo ???????!!!!!!
V nasprotju s splošnim prepričanjem je sirotka prehransko najkakovostnejši del mleka. Razveselimo se je zatem, ko med postopkom sirjenja iz mleka izstopita kazein in večina mlečne maščobe. V sirotki ostane približno polovica rudnin, skoraj ves mlečni sladkor ter sirotkine beljakovine (albumini in globulini), ki so po sestavi in izkoristku najkakovostnejše beljakovine sploh. Iz sirotke jih lahko izločimo z nadaljnjim postopkom predelave, med katerim izstopijo v obliki sirarske ali albuminske skute http://www.viva.si/Ekološka-prehrana/1870/Sirarska-ali-albuminska-skutahttp://www.viva.si/Ekološka-prehrana/1869/Sirotkine-beljakovine-najkakovostnejše-beljakovine
Kisava je mlečnokislinsko fermentirana sekundarna sirotka. Tradicionalno so jo uporabljali za izločanje sirotkinih beljakovin iz sirotke in pridobivanje albuminske skute. Te beljakovine pri segrevanju primarne sirotke ovčjega ali kozjega mleka nad 90 oC izstopijo naravno, iz sirotke kravjega mleka pa ne izstopijo tako rade in v tem primeru priskoči na pomoč kisava. http://www.viva.si/Zdrav-način-prehrane/1871/Kisava-zdravilna-pijača
Sirarsko izročilo s Tolminskega ve povedati, da je kisava – čisav v narečnem govoru – zdravilna pijača, ki v primeru nočnega kozarca alkoholne pijače preveč priskoči na pomoč naslednje jutro. Poleg tega so na planinah, kjer so običajno pojedli veliko (mladega) sira, pili kisavo, da so imeli gladko prebavo, kajti mladi sir močno zapira črevesje.
Tradicija nas tako pouči o dveh temeljnih lastnosti kisave: spodbuja delovanje jeter ter razstruplja in poživlja prebavo. Poleg tega je izjemen protibakterijsko in protiglivično učinkujoč probiotik z nemalo drugimi zdravju koristnimi lastnostmi.
Ghee oz. Žonta
Pod imenom žonta ali kuhano oz. prečiščeno maslo so ga poznale že naše praprababice. Ozemlje sedanje Slovenije ga pozna še iz časov davno pred hladilnimi napravami. Takrat, ko so še razmišljali kako za najdalj časa shraniti najboljše (esenco) kar mleko daje, je ob ognju nastal nepokvarljivi gi. http://www.ghee.si/
Fermentirana zelenjava
Zelje
Zelje je kultivirana zeljnata rastlina, nastala s selekcijo iz divje rastline, ki še zdaj raste na skalnatih evropskih obalah. Prvotni prebivalci evropskega obalnega območja so divje zelje uporabljali za prehranjevanje že v prazgodovini. Stari Egipčani ga niso poznali, v Grčijo, kjer so ga zelo cenili, pa je prispelo šele v 4. stoletju pr. n. š. Rimljani so ga spoznali nekoliko pozneje in sodeč po pisnih dokumentih so ga še bolj spoštovali. Šele stari Slovani so odkrili postopek kisanja, ki se je ohranil vse do zdaj.
Spremlja jo “sloves”, da je bila hrana revnih ljudi in nekoč je v resnici bila. Gospoda je sejala pšenico in ko je bila požeta, so polja, kjer je rasla, dali na razpolago kmetom, da so posejali ajdo. Za hrano in tudi zato, ker ajda preprečuje razrast plevelov in je bila tako njiva za naslednjo setev spet “čista”. Ajdovo polento smo torej Slovenci poznali veliko pred koruzno.
“Navadno ajdo smo dobili okoli leta 1420, tako nam govorijo zgodovinski viri,” pravi Ivan Kreft. “Tatarsko ajdo pa so pri nas začeli v večjih količinah sejati leta 1815. Takrat jo je k nam prinesel baron Žiga Zois, ki je izvedel, da na Češkem raste ajda, ki je bolje prilagojena na neugodne vremenske pogoje, in tako rešil pred lakoto veliko število naših ljudi. A ker je tatarska ajda grenka, jo je ljudski glas posmehljivo poimenoval za cojzlo, kar seveda ni bilo laskavo ime.”
Ajda pa ne mara tal, ki so bila bogato gnojena z dušikom in še manj, če so bili za zatiranje plevelov uporabljeni herbicidi.”
Je napol divja rastlina, pravi dr. Kreft, ki se sama brani, sama zatira plevele in raziskave kažejo, da izloča naravne herbicide, snovi, ki zatirajo kalitev semen plevelov. (OP. , je vsaj tolko pomembna kot konoplja)
Proso je žito brez glutena, zato ga lahko vključimo v prehrano ljudi s celiakijo. Starim Slovanom je proso pomenilo simbol rodovitnosti, zato je bila prosena kaša najpomembnejša obredna jed pri ženitovanjih.
Proso je dobro prilagojeno na rast v različnih prsteh in podnebnih pogojih. Ima kratko rastno sezono in dobro prenaša sušo. Proso ima izmed vseh žit verjetno najnižje potrebe po vodi. Zaradi tega je odlična poljščina za sušna področja in primerno za kmetijstvo brez obdelave tal.Od mineralov vsebuje večje količine fosforja, magnezija in železa ter silicija, ki jih v drugih žitih ni.
Proso botaniki uvrščajo med pražita. Kot zdravilno rastlino so ga obravnavale že stare zeliščarske knjige. Sodobni prehranski strokovnjaki proso danes ponovno visoko cenijo. Je ena od maloštevilnih rastlin, ki premorejo silicijevo kislino v topni obliki, kar organizmu omogoči njeno absorbcijo. Kremenčeva kislina koristi zobni sklenini, trdnosti nohtov in čvrstosti las. Zmanjša cepljenje lasnih konic in krhkost nohtov.
Proso je edino žito, ki v želodcu povzroči alkalno reakcijo in je zaradi tega primerno živilo tudi za občutljive želodce, predvsem zavoljo visoke vsebnosti mineralov in vitaminov. Vsebuje tudi precej beljakovin, od tega kar osem esencialnih aminokislin, kar je dobro dopolnilo za vegetarijance oziroma vegane.
Na to temo tradicionalnih živil Zbornik raziskovalnih nalog ETNOLOŠKE IN KULINARIČNE ZNAČILNOSTI SLOVENSKEGA PODEŽELJA
na http://www.zotks.si/www/portal/dokumenti/37/2/2008/bilten_08_1300.pdf
Opomniti zatorej velja ne le na spervertiranost naših okušalnih brbončic, pač pa tudi na očitno dejstvo, da smo kot bitja narave očitno povsem spervertirali vse naše čute in ne le sposobnost okušanja. Živilska industrija je namreč neskončno domiselna. Vsako leto ponudi okoli 30.000 novih izdelkov in mi smo le te pripravljeni sprejeti in zamenjati tradicionalna in izvorna živila za bedne približke in nadomestke. Če vzamemo živost živil kot merilo je gotovo več kot polovica vsega kar se prodaja v naših supermarketih le pogojno užitno.
Umetna živila; umetna jajca, meso, siri, riž, sladila ; grotesknost z namenom?
Sicer vsebujejo neke rakotvorne zadeve, povzročajo demenco, ampak ne bomo se obremenjevali – je ceneje, če jih naredijo v laboratoriju, kot pa da bi imeli farmo kur, sirarno, mesarijo, posevek na njivi, vse pa pod pretvezo cenejše hrane za potrošnika od našega najboljšega soseda&co
Hrana prihodnosti, tradicionalna in fermentirana hrana?
Fermentacija v postopkih konzerviranja in “oživljanja” živil, ki so dehidrirana, stisnjena in tako trajno shranjena (npr. blagovne rezerve za v primeru prehranskih kriz, vojn ali naravnih nesreč), pridobiva vedno večjo veljavo. Za primere “oživljanja” živil se ob najavljajoči prehranski krizi kot tržno nišo zanimajo tudi velike živilske korporacije. Jaz jim ne bi dal lih tega zadovoljstva, dajmo bit pripravljeni!!!
V ta namen se nam za potrebe fermentacije ponujajo ti. EM mikroorganizmi http://www.em-tehnologija.com/sl/informacija.asp?id_meta_type=72
(seveda to ni reklama, hehe) , ki se tako npr. poleg namenov ravnanja z organskimi odpadki, lahko koristijo tudi za pripravo ukusnih in nadvse živih prehranskih izdelkov
Recepti
Izdelava konopljine skute iz konopljinih briketov
POtrebujemo:
600g -konopljin briketov
100ml.-EMa
10g -morske nerafinirane naravne soli
10 litrov vode -približno
Navodilo za pripravo:
Brikete namočimo v mlačno vodo da se izluži beljakovina v obliki sojinega mleka ,ko so briketi zmehčani jih še zmiksamo z paličnim mikserjem .Nato mleko odlivamo od ostalega gostega dela konopljinih oluščkov . To večkrat povimo na način ,da odliti masi dolijemo še sveže mlačne vode. Pomagamo si lahko z finim cedilom ali gazo.
Ko imamo konopljinega mleka za cc 5-10litrov ga solimo in mu dodamo 100mlEMa kot sirilo.
Dobro premešamo in postavimo na štedilnik da zavre. Tik pred točko vretja na temperaturi 95 stopinj Celzija se skuta loči od vode oziroma beljakovina koagulira najprej v mala zrnca nato v večje kosmiče. Z penovko jo poberemo iz posode in jo damo v cedilo kamor smo že prej dodali gazo. Skuto zavijemo v gazo in pustimo da se dobro odcedi lahko jo malo obtežimo.
Tako pripravljeno skuto ,ki je rahlo zelene barve lahko uporabljate za izdelavo sira ali kot osnovo za razne namaze. Iz 600g briketov če smo pridni dobimo 600g skute.
Recept za namaz z rdečo špic papriko in čebulo.
Konopljina Skuta 600g
Na kokosovi masti prepražena čebula(400g)toliko da postekleni nato dodaš še rdečo špic
papriko(200-400g) in še dušiš da paprika izgubi nekaj vode nato vse skupaj daš v mikser po potrebi začiniš s soljo poprom (mešanica poprov) in malo majarona.
Daš v hladilnik da se malo ohladi in strkne nato služi kot čudovit samostojni namaz ali kot predjed.
Dober tek in obilo užitkov ob kvalitetnem zdravem beljakovinskem namazu iz konoplje
Kisana – fermentirana mešana zelenjava
Receptura
30l sod s pokrovom in vrelno veho
2dcl EM-a (dobite pri Iztoku, Robiju, Aleksandru… ) 1dcl melase sol poljubne začimbe mlačna voda zelenjava (zelje, korenček, čebula, ……) pršilka
Zelenjavo naribamo ali narežemo, EMa razredčimo z mlačno vodo, dodamo melaso in v 1l pršilki dobro zmešamo , da se melasa raztopi. Po plasteh zelenjavo zlagamo v sod, Vsako plast popršimo z mešanico EMa in posolimo z eno žlico soli ter vse dobro sproti potlačimo (za to je primeren kakšen 10 letni mulc, ki bo z veseljem bos tacal po zelenjavi). Ko napolnimo sod cca 5cm pod robom, dolijemo še toliko vode , da zelenjava ni na suhem. Eventuelno jo lahko tudi obtežimo, da bo res ves čas pod vodo.
Proces fermentacija je končan po cca 3 tednih (odvisno od predvsem temperature prostora, priporočljiv toplejši prostor), ko pač preneha delat vrelna veha oz. ko plin ne uhaja več. Zelenjavo po končani fermentaciji zložimo v steklene kozarce in prelijemo z dobrim oljem.
Opozorilo: Ob preveč dodani količini sladke zelenjave (rdeča pesa , korenček ipd. ), je možno , da se proces fermentacije odvija dalje tudi v steklenih kozarcih, priporočam torej , da dodate manj te zelenjave, več pa zelja, morda dodate v kozarce potem še malo soli itdta namen se nam za potrebe fermentacije ponujajo ti. EM mikroorganizmi http://www.em-tehnologija.com/sl/informacija.asp?id_meta_type=72
(seveda to ni reklama, hehe) , ki se tako npr. poleg namenov ravnanja z organskimi odpadki, lahko koristijo tudi za pripravo ukusnih in nadvse živih prehranskih izdelkov
Ajurvedska medicina t.i. zlato vodo že tisočletja uporablja pri zdravljenju vrste bolezni in navaja njeno izjemno učinkovitost. Z zlato vodo so tako že davno zdravili pomanjkanje življenjske energije in neplodnost. Imenovali so jo tudi napitek mladosti in razsvetljenja, ker deluje pomlajevalno, ter povečuje mentalne in duhovne sposobnosti. Znano je pomirjevalno delovanje zlate vode na živčni sistem, zato se daje kot preventivo pri psihozah in epileptičnih napadih, uporablja pa se tudi pri zdravljenju odvisnosti od narkotikov.Continue reading →
Polnokrvno celostno zdravje je pogoj razvoja in obstoja celostnega človeka ter njegovih potencialov, človeka in civilizacije prihodnosti.
Kaj nam je torej prioritetna zagotoviti si:
neoporečno hrano in vedenje o shranjevanju , pripravi in hranljivosti živil,
neoporečno zrak in vodo,
zdrave sodelovalne odnose v skupnosti,
prepoznati in eliminirati faktorje kemičnega skopljenja…
uglasiti se s pristnostjo, primarnostjo in energijo našega srca in s tem z naravo tako, da le to začutimo kot primarno
Zavedanje pri tem o pomembnosti hrane in njenem izvoru
Ali krompir rase na drevju, so testenine mesnega izvora, kruh je prav tako iz mesa, paradižnik rase pod zemljo, ribje palčke pa so iz piščančjega mesa…. Odličen prispevek z naslovom Pod (hranjeni) Alenke Arko in ekipe Oddaje Preverjeno o vedenju otrok o izvornih živilih,
Preverjeno
Opomniti velja ne le na spervertiranost nasih okušalnih brbončic, pač pa tudi očitnemu dejstvu, da smo kot bitja narave ocitno povsem spervertirali vse nase čute in ne le sposobnost okusanja.
Logična posledica , morda ta trenutek še donekje komičnih zablod otrok o izvoru hrane , zna v kratkem prerasti v samoumevno sprejemanje umetne hrane, katera je očitno že lansirana med ljudi
Čeprav je film Hrana d.d. / Food, Inc posnet v ZDA, je tudi za naše razmere še kako aktualen. Običajno se stvari z nekajletnim zamikom (ki se vedno bolj skrajšuje) pojavijo tudi pri nas. Film prikazuje sodobno prehranjevalno verigo, v kateri je interes kapitala oziroma multinacionalnih korporacij zelo jasen. Vse za ceno dobička. Če dobiček zahteva, da piščanci na farmah v celotnem življenju sploh ne vidijo sonca, potem se tako tudi zgodi. Continue reading →
