Obuti smo v obuvala, ki noge zavarujejo pred mrazom in mokroto ter drugimi neugodnimi dejavniki. Dr. William Rossi, ortoped iz Massachusettsa, izvedenec za zgodovino razvoja čevljarske industrije, pa pravi, da tisti, ki se ukvarjajo s čevlji, ne vedo nič o nogah, tisti, ki negujejo noge, pa nič o čevljih. V številnih člankih opozarja, kaj vse nam povzročajo čevlji, saj normalna hoja pri vsakem človeku, ki je obut v čevlje, iz biomehanskih vzrokov ni več mogoča. Odkar smo pred nekaj stoletji začeli nositi čevlje, smo uničili prvotno anatomsko obliko človeške noge.
“Ob omembi čevljev danes največkrat pomislimo na visoke petke in zapeljive ženske noge, kar je verjetno posledica oglaševalske industrije in pop kulture. A visoke pete so se razvile iz čisto drugega razloga, kajne? Razvojni pomen dvignjenega stopala od tal je čisto drugačen. Plemstvo in meščanstvo, ki je imelo dragocena obuvala za noter, so si za ven nadeli še dodatna obuvala iz lesa na podstavkih, da so zaščitili noge in čevlje pred blatom in mokroto. Hkrati pa, če si na visokih distančnikih, na druge ljudi gledaš zviška. Najprej so pete uporabljali moški, in sicer mongolski jahači, iz čisto praktičnega razloga: da so se škornji zataknili za ostrogo. Ker so bili to ugledneži in so vdirali v Evropo, so evropski plemiči ugotovili, da so pete uporabne in so dobro videti, zato so jih vnesli v svoje jahalne škornje. Iz škornjev se je peta potem v 17. stoletju prenesla na dnevne čevlje, najprej moške in šele kasneje ženske. Po nekih teorijah naj bi bili vzorniki za sodobne visoke pete beneški čevlji, imenovani »chopines«, ki imajo na sredini podplata visok podstavek; ta se je premaknil v zadnji del podplata in nastale so pete, ki jih danes jemljemo kot nekaj izrazito ženskega in seksapilnega.” (https://odkrito.svet24.si/clanek/zabava/cevlje-s-peto-so-najprej-nosili-moski-759129)
“Ob vsakem koraku iz naših stopal pride v možgane približno dvesto tisoč informacij. Bosonoga hoja prispeva k tvorjenju številnih nevronskih povezav, pri nošenju konvencionalne oblazinjene obutve z debelim podplatom pa jih ne nastane niti približno toliko. Z zanemarjanjem potenciala nevronskih povezav med stopali in možgani zanemarjamo možnosti za vseživljenjski kognitivni razvoj možganov. Zato sta bosa hoja in prava bosonoga obutev pomembni v vseh starostih, zlasti za otroke, najbolje že od prvih korakov naprej. To jim bo pomagalo razviti osredotočenost, samozavest, boljše uravnavanje čustev, pa tudi boljši razvoj jezika in socialnih veščin. Tovrstni čevlji so zasnovani tako, da so stopala svobodna, da se gibljejo naravno in izkoriščajo ves svoj potencial. To blagodejno vpliva na vse telo – na telesno držo, dihanje, imunski sistem, celo na možgane in kognitivne sposobnosti v vseh starostnih obdobjih. Kako stojimo in hodimo, je ključno za pravilno delovanje imunskega sistema! Če izberemo ustrezno bosonogo obutev, če stopalu ponudimo čevlje naravne oblike, prstom pa namenimo dovolj prostora, da lahko dejavno sodelujejo pri gibanju, se vse telo samodejno poravna v optimalen fiziološki položaj. Ta položaj omogoči, da se v največji možni meri zaženeta tudi presnova in imunski sistem. Poleg tega lažje dihamo, zmanjšata se mišična napetost (»z ramen nam pade teža«) in obremenitev sklepov, limfni sistem in krvni obtok delujeta optimalno. Nenadoma se počutimo bolj zdravi in »živi«, pa tudi veliko bolj povezani z materjo Zemljo in z energijo, ki jo dobivamo od nje. Bosonoga obutev je pravzaprav ključ do več energije. Nošenje konvencionalnih čevljev povzroči, da smo z zgornjim delom telesa nagnjeni preveč nazaj, trebuh potiskamo naprej, stopala pa »mečemo« predse. Poleg tega trdo stopamo na peto, nožni prsti pa pri hoji sploh ne sodelujejo. To se lahko dogaja že pri zelo majhnih otrocih. Ta vzorec se z leti le še utrdi in se zakorenini v možganih. To ni naravna hoja, saj pretirano obremenjuje kolena, kolke in vso hrbtenico! Obutvena industrija to rešuje s tem, da nam ponuja čedalje mehkejše čevlje, ki imajo vse mehkejše in vse debelejše podplate. V takih čevljih peto še trše spuščamo na podlago – in znajdemo se v začaranem krogu. V nasprotju s tem so koraki v pravi bosonogi obutvi – podobno kot pri bosi hoji – lahkotni, veliko krajši, stopalo pa spontano postavljamo podse. Zaradi težišča, ki je pretežno na sredini, se s prsti odrivamo od tal in sestopamo na srednji ali sprednji del stopala. Ni več trdega pristajanja na tleh, saj bi nas to pri bosonogi hoji bolelo in nam ob vsakem koraku pretreslo vse telo”. Več na https://www.zazdravje.net/…/bosonogi-cevlji-podpirajo…/
Preizkus barefoot čevljev v zimskih razmerah
Slabe štiri ure hoje gaženja po razmočenem snegu in plundri z cca 400 m višinske razlike
Oprijemljivost: Presenetljivo dobra. Predhodno sem domneval, da bo z oprijemljivostjo problem pri spustih na shojenih poteh, a se je izkazalo ravno nasprotno.
Premočljivost:Čevlji so usnjeni in po proizvajalčevih zagotovilih bi naj bili vodoodporni. Dejansko sem res prišel domov suhih nog, res sicer da sem čevlje predhodno premazal z planinskim oljem za čevlje
Udobnost: Barefoot čevlji stimulirajo bosonogo hojo, pozimi občutiti kot da hodiš bos je izjemno. Poleg tega mi je zelo dragoceno, da pri takih čevljih ne prihaja do zvračanja gležnjev.
Stabilnost: Glede na to, da imam ozko stopalo, barefoot čevlji pa imajo ravno širši sprednji del, sem izredno zadovoljen, da je stopalo vseeno zelo stabilno v čevljih in s tega je korak tudi lepo stabilen tudi v primeru klančin
Toplotna izolativnost: Čevlji imajo poseben termo vložek, v katerega sem iskreno povedano sprva dvomil. Pokazalo pa se je da je čevelj kljub minimalistični zasnovi dejansko res topel. Seveda zadevo preverim se v ostrejših razmerah
Splošna ocena: Čevelj Vivobarefoot Tracker je vreden nakupa, vsekakor primeren za pohodništvo in lažje planinske ture, vprašanje pa kako se obnese pri 2 tisočakih
Zanimiv tudi prispevek spodaj
Nujnost Zdravilne Bose hoje
Ko hodimo bosi, pobiramo zemeljsko življenjsko energijo, ne da bi se tega zavedali. Pri ozemljitvi smo v stiku z Zemljo, saj samo ta stik omogoča sprejem prostih elektronov in električnih signalov iz Zemljinih tal ter odpravlja električno neravnotežje zaradi pomanjkanja elektronov v človeškem telesu in telesu drugih živih bitij. Človeško telo potrebuje za normalno delovanje sončno svetlobo, da lahko ustvari nujno potrebni vitamin D, v stiku s tlemi pa dobi »električno hrano«, to je elektrone. Ko smo v stiku z zemljo z bosimi nogami, sedimo ali ležimo, prosti elektroni naravno stečejo s kraja, kjer jih je veliko (torej iz zemeljskih tal), tja, kjer jih primanjkuje (v človekovo telo). Električni potencial obeh se nekako po pol ure izravna, in to imenujemo ozemljitev. Če je v telesu veliko škodljivih prostih radikalov, ki so po naravi pozitivno nabiti, potem množica Zemljinih negativno nabitih elektronov premaga pozitivno nabite proste radikale v našem telesu in odločilno pripomore k zdravju.
Na stopalu je približno 1300 živčnih končičev na 6,5 kvadratna centimetra, torej več kakor na katerem koli drugem delu telesa. Zakaj se živčni končiči tako zgoščujejo prav na podplatu? Da bi ohranjali stik s tlemi. Enako je z živalskimi okončinami. Vsako živo bitje na Zemlji z nogami, tacami ali koreninami srka energijo iz zemeljskega elektromagnetnega polja. Dr. William Rossi pravi, da so noge nekakšna antena z manj znano, vendar življenjsko pomembno nalogo: priteguje energijo iz zemlje, podobno kakor rastlina za svoje prehranjevanje odvzema vlago tlom. Čeprav se je motil v domnevi, da je ta energija po svoji naravi magnetna, saj se je izkazalo, da je energija na površju Zemlje predvsem električna, pa se ni motil v tem, da je ta energija odločilna za naše zdravje. Z nogami to energijo sprejemamo, in sicer kot proste elektrone, ki se pretakajo med številnimi frekvencami. Te vibracije naravnajo našo notranjo uro in preskrbijo telo z življenjsko energijo – elektroni sami stečejo v telo, ga uravnajo z električnim potencialom Zemlje in ohranjajo ta potencial. In tako kot vsaka električna naprava tudi človeško ali živalsko telo potrebuje ozemljitev, da bi dobro delovalo, sodobna obutev pa to onemogoča. Najbliže idealnemu čevlju so indijanski mokasini, izdelani iz živalske kože, ki jih poznajo že 14 000 let.
Več na Zemljenje ali Stik človeka in zemeljskih tal ter posledice pomanjkanje stika z Zemljo
Dodatno gradivo
NEGATIVNI IONI SO EDINI NAČIN ZA PREPREČEVANJE KOPIČENJA STRUPOV V PLJUČIH
