Ta članek predstavlja uvod v novo in doslej slabo poznano odkritje, ki bi lahko bilo zelo pomembno za prihodnost sveta. Vendar pa so znanstvene vloge visoke: če se te trditve dokažejo kot dokončne, bomo morali razmisliti o skupini snovi – verjetno kemijskih elementov – za katere sploh nismo mislili, da obstajajo. Za te snovi je nastal izraz ORMUS. V tem besedilu so predstavljene nekatere zelo sporne ideje o tem, kaj je ORMUS, kot tudi njegove izredne kemijske in fizikalne lastnosti.

Predvsem  pa je praktični pomen odkritja v koristnih učinkih teh elementov na rastlinski in živalski svet. Kot je podrobno opisano v besedilu, je učinek dodajanja teh elementov na pridelek gojenih rastlin naravnost fenomenalen. Izredne koristi so bile dosežene za zdravje ljudi in živali

Kako je David Hudson odkril ORME

Zgodba o tem odkritju se je začela v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja z bogatim lastnikom bombažne rastline iz Arizone z imenom David Hudson. Ker so vulkanska tla te regije imela nenavadne lastnosti in je bilo dobro vedeti, da kamnita tla v zemlji vsebujejo plemenite kovine, se je odločil vzeti vzorce za popolno kvantitativno analizo vsebine elementov. Analitiki so bili zmedeni, ko so odkrili, da ena frakcija nasprotuje analizi: ni pokazala lastnosti kovine, ni kemično reagirala in ni imela spektroskopskega podpisa. Na koncu je eden od operaterjev spektroskopa predlagal, da se ga “praži dlje časa”.

Šele takrat so se začele pojavljati spektralne lastnosti in, kar je bilo še posebej presenetljivo, nakazovalo prisotnost nekaterih plemenitih kovin. To je očitno zahtevalo nadaljnje raziskave, zato je Hudson, ki je imel na voljo pomembna zasebna sredstva, najel kemike in se odločil, da bo rešil problem. Rezultati, ki jih je predstavil, so precej podrobni v njegovem patentu.

Vendar pa noben članek na to temo ni bil objavljen v nobeni znanstveni reviji. Ker so Hudsonove trditve tako zahtevne, sem odlašal pisati o njih, v upanju, da bom našel akademsko potrditev

Čeprav se zdi, da v teku ni nobenega uradnega znanstvenega raziskovanja, se slabo povezana skupina znanstvenikov in laikov ukvarja s tem vprašanjem že vrsto let. Brez ugodnosti prejemanja denarja ali razpolaganja z uradnim laboratorijem, ki nimajo nobene zveze s Hudsonom, so lahko pridobili vsaj nekaj njegovih domnevnih rezultatov. Njihovo delo, skupaj s Hudsonovim, je povzeto v nizu člankov Barryja Carterja na njegovi zelo obsežni in informativni spletni strani.

Kakšne zaključke lahko zdaj pripravimo?

Jasno je, da s tem odkritjem vstopamo v novo in zelo zapleteno področje, vendar smo še vedno na samem začetku njegovega poznavanja. Pravzaprav bi lahko rekli, da je novo poglavje v fiziki, kemiji in biologiji odprto. Zdaj se zdi, da je Hudsonovo delo in delo neodvisne skupine nedvomno osnovno dejstvo, da lahko obstaja veliko plemenitih (in nekaj ne tako dragocenih) kovin, vključno z rodijem, iridijem, zlatom, platino, paladijem, bakrom in nekaterimi drugimi. v popolnoma drugačnem stanju, v katerem nimajo kovinskega sijaja, vendar so v obliki sivega ali belega prahu, ko so izolirani v trdnem stanju.

Hudson je podal še tri pomembne trditve, ki bi lahko bile sporne. Trdil je, da je v ORMUS-u oblika teh elementov elektronsko urejena tako, da ne sodelujejo več v kemijskih reakcijah. Prav tako so odsotne povezave, ki imajo v normalnih okoliščinah kovinske atome skupaj, zato so praktično monoatomske. Zato so se prvotno imenovali “orbitalno reorganizirani monoatomski elementi” ali ORME. Novejša dela zdaj kažejo, da so vsaj nekatere od njih lahko diatomične in da so lahko zelo šibke povezave z nekaterimi drugimi elementi, zlasti z alkalnimi kovinami. Zato se splošno ime spremeni v ORMUS. Pogosto jih imenujemo tudi M-stanja teh elementov.

Druga, še bolj radikalna trditev je bila, da nova elektronska ureditev vključuje nastanek Cooperjevih parov, tako da lahko (ali lahko postanejo pod določenimi pogoji) supresibilni pri normalnih temperaturah. Kot dokaz tega je Barry Carter izdal kratek video material, ki prikazuje, kako se sivi prah odbija od magneta.

Lahko pa bi trdili, da ta pojav “poskakujočih zrn” sam po sebi ne dokazuje dokazane superprevodnost.

Ne da bi se poglobili v to polemiko, je vredno omeniti, da obstaja več  publikacij mainstreama, za katere je Hudson trdil, da lahko nudi posredno potrditev. Opisujejo stanje “visokega vrtljaja”, v katerega se lahko vpeljejo nekatere kovine in v katerih se jedro podaljša in dobi višjo vrednost vrtenja. Vendar pa nihče ni uspel proizvajati te vrste snovi v večjih količinah.

Hudson je analiziral veliko število različnih materialov in poročal, da je v večini vzorcev tal, ki jih je testiral, našel ORMUS elemente, zlasti v tleh iz vulkanskih področij. Drugi raziskovalci so kasneje ugotovili njihovo prisotnost v večini testiranih  vzorcev naravnih voda, posebej visoke koncentracije pa so bile odkrite v morjih, zlasti v Mrtvem morju. En raziskovalec jih je celo odkril v zraku. (V zvezi s tem morda ni presenetljivo, da se lahko celo težki elementi v monoatomski obliki obnašajo kot redki plini.)

Hudsonovi kemiki so izvedli analizo velikega števila rastlinskih tkiv in ugotovili, da je ORMUS prisoten v najvišjih koncentracijah v rastlinah, zlasti v aloe (Aloe vera), ki se gojijo na vulkanskih tleh. Prav tako so analizirali telečje in prašičje možgane in ugotovili neverjeten petodstotni delež v suhi snovi. Te analize ni enostavno izvajati, ker zahtevajo pretvorbo ORMUS-a nazaj v kovinsko obliko. Za namene analize se to zgodi med dolgim ​​cvrtjem pred spektroskopskim postopkom, ki ga je uporabil Hudson. Toda priprava kovin v velikih količinah je zelo dolgotrajen postopek, ki ni niti podrobno obdelan niti opisan. Žal se zdi, da se Hudson iz različnih razlogov (navajajo finančna in pravna) ne ukvarja več s tem delom.

Med fizičnimi in kemičnimi lastnostmi je treba še veliko storiti, da bi izpostavili nekatere opazne pojave. Na primer, potem ko je bil vodni pripravek ORMUS rodija posušen na soncu, je Hudson opazil, da je izginil z močnim bleskom, vendar brez zvoka ali udarnega vala. Kar je še bolj nenavadno, ko je delal z ORMUS iridijem in ga izmenično izpostavljal segrevanju do rdečice in ohlajanja, je odkril, da njegova teža močno niha z vsakim ciklom kaljenja – tudi do tega da je v eni točki izgubil in nato ponovno pridobil vso svojo težo. Ti rezultati so vključeni v hiperdimenzionalno teorijo finskega teoretičnega fizika Mattheija Pitkänena

Neodvisni raziskovalci so potrdili tiho  svetlobo bleska, obstaja pa tudi trditev o potrditvi spremembe mase. Več jih je opazilo še en čuden pojav: na zunanji površini zaprtih posod se tvorijo tekoče kapljice, ki vsebujejo koncentrirane ORMUS elemente – še posebej pod vplivom magnetnih polj. To jih je pripeljalo do predpostavke, da lahko atomi ORMUS elementov preidejo skozi stene kvantnih tunelov in z njimi potegnejo malo vode. Prav tako še ni bilo pojasnjeno, da nekateri ORMUS pripravki v vodni raztopini prejmejo statični električni naboj. Izpraznitev se pojavi z zvočno iskro, po kateri se naboj ponovno ustvari in se lahko spet izprazni neštetokrat.

Biološki učinki ORMUS-a

Biologija teh materialov je tudi popolnoma odprta za raziskave. Lahko bi rekli, da se je novo poglavje v biologiji že začelo – s kvantnim razumevanjem življenja. Po tem mnenju je mogoče holistične atribute življenja razložiti le na podlagi kvantne koherentnosti; to pomeni, da navidezno naključna aktivnost bioloških molekul (v skladu s klasično termodinamiko) dejansko koordinira isto kvantno načelo, ki ureja delovanje laserjev. To radikalno revizijo biologije je prepričljivo predstavil dr. Mae-Wan Ho.5

Novi vidiki kvantne biologije so se odprli z nedavnimi razburljivimi dokumenti, ki kažejo, da medtem ko  je majhen del DNK namenjen za kodiranje proteinov, njegov večji del (tako imenovani “odpadki DNK”), na način, ki je neodvisen od kemije, deluje kot informacija za kvantno “polje” telesa.  To, skupaj s številnimi objavljenimi prispevki, ki kažejo na prisotnost souperprevodnosti v živih organizmih, bi lahko pomenilo potrditev Hudsonove špekulacije o tesnem odnosu med ORMUS-om in DNK – da lahko celo v resnici  popravi napake DNK.

Od takrat se je pojavilo veliko neodvisnih proizvajalcev, ki proizvajajo in prodajajo koncentrate ORMUS, pripravljene iz različnih virov, vključno z morsko vodo, vodo iz globokih izvirov, soljo, pridobljeno iz mineralnih nahajališč, in nekaterimi zdravilnimi rastlinami, kot je aloja. Te izdelke trenutno jemlje verjetno nekaj tisoč ljudi. Čeprav večina od njih ni trpela za resnimi boleznimi, so mnogi dosegli izboljšanje splošnega zdravja in energije, pogosto tudi spremembe, za katere menijo, da so duhovni. Kljub temu je na forumih mogoče najti več poročil ORMUS-a, ki pripisujejo okrevanju po resnih boleznih, vključno z rakom. Vse podatke o zdravju ljudi pa je treba obravnavati kot anekdotične. Kliničnih preskušanj niso izvedli, ni niti tabel zbranih rezultatov. Tu je seveda treba razumeti, koliko je treba paziti, da ne bi bilo nobenih trditev o medicinskih vrednostih materialov, kot so ti, za katere ni natančnih analiz.

Toda tudi če se vzdržimo medicinskih meril, je mogoče prikazati trenutne učinke ORMUS-a z določenimi tehnikami, ki se pogosto uporabljajo pri spremljanju učinkovitosti terapij z energijsko medicino. Ena je mikroskopija krvi s pomočjo temnega polja. Nekaj ​​ur po jemanju zdravila ORMUS (tako kot pri mnogih drugih ugodnih tretmajih, kot so akupunktura, masaža itd.), se vidi, da rdeče krvne celice postanejo bolj zaobljene in se bolje ločijo, količina majhnih odpadkov v krvi pa se zmanjša. Obstajajo tudi EEG študija poroča o povečanju ravnovesja med levo in desno poloblo možganov.

Druga obetavna tehnika je bioelektrografija. To je nekoliko širše ime, ki vključuje Kirlianovo fotografijo in postopke, ki so se razvili iz nje. Dr. Konstantin Korotkov jih je razvil v kvantitativno znanost.

Rezultati ORMUS a v kmetijstvu

Glede na težave pri pridobivanju znanstvenih podatkov o zdravju ljudi moramo dati večji poudarek vplivom na rastline. Ti učinki so nesporni in resnično fenomenalni. Najti jih je mogoče na več web mestih. Najpogosteje uporabljen pripravek je najpreprostejši in najcenejši: surovi koncentrat, pridobljen iz morske vode. V resnici so že pred odkritjem elementov ORMUS v kmetijstvu uporabljali morske izdelke, zlasti alge. Nekateri ljudje celo poročajo o dobrih rezultatih zalivanja tal z neobdelano morsko vodo.

Moja osebna izkušnja je s krompirjem. Od štirih vrst (sestavljenih iz dveh sort) sta bili dve tretirani, dve pa so prejeli ustrezno količino vode. Ob izkopu je bila skupna teža gomoljev kontrolnih rastlin 14,07 kg, tretiranih pa 26,33 kg. Kljub temu, da nimam pravih rastlin za nadzor, je nekaj mojega korenja tehtalo skoraj polovico kilograma [0,454 kg]. Meritve dosledno kažejo, da se pridelki v drugem in naslednjih letih po tretiranju še naprej povečujejo. To je verjetno mogoče pripisati vplivu ORMUS-a na povečanje števila mikorize – glivičnih simbiontov, potrebnih za rast rastlin. Pomen teh gliv še vedno ni dovolj priznan. S prekomerno uporabo kemičnih gnojil in herbicidov se njihova količina v tleh resno zmanjša.

Z močno povečano produktivnostjo organskega kmetijstva, bi ORMUS lahko pomagal prepričati oblasti, da se iz uporabe umaknejo gensko spremenjene in kemično podprte usmeritve, ki so tako uničujoče. Poleg tega ORMUS omogoča rastlinam, da bolje izkoristijo minerale ,ki so že prisotni in bi se zato lahko uporabili za oživitev izčrpanih tal.
Časa je malo. Če želimo preprečiti najhujšo okoljsko katastrofo, moramo ukrepati na več načinov. Med njimi bi lahko obdelava tal s temi proizvodi iz morske vode igrala zelo pomembno vlogo. S tem se moramo začeti ukvarjati takoj. Zato prosim vse, ki ste prebrali ta članek, da storite vse, kar je v vaši moči, za širjenje informacij o ORMUS-u.

 Dr. sc. Roger Taylor, dr. vet. med. © 2006. Email: rogerbt@onetel.com Objavljeno u: Caduceus, br. 71. proljeće 2007. Web-lokacija: http://www.caduceus.info Povzeto po članku Čudotvorni i zagonetni ORMUS elementi (Nexus br. 17)

Navodila za pridobivanje ORMUSA

Za izdelavo ORMUS elementov potrebujemo:
– elektronski instrument za merjenje PH
– dva steklena kozarca 4-5 l
– nekovinsko paličico za mešanje
– natrijev lug NaOH (Merkur, Mavrica) 1kg
– eno škatlo soli mrtvega morja (DM)
– demineralizirana voda
– plastična cevka 4m , 4-5mm debeline ( Merkur)

V prvi kozarec zmešamo 30% NaOH, lahko poln kozarec, preostanek shranimo v plastični flaši
Najprej nalijemo ustrezno količino DEM vode in potem počasi ob mešanju vsipamo lug dokler se popolnoma ne raztopi. Ker je to zelo jedka snov, bodi previden oziroma poskrbi za ustrezno zaščito. (rokavice očala)
Pri raztapljanju nastaja izdatna količina toplote, zato je najbolje to mešanje izvajati v koritu.
Medtem, ko se raztopina ohlaja, vzamemo eno vrečko soli iz škatlje (1/2 kg) in jo v drugem kozarcu raztopimo v 3l demineralizirane vode .ČE OSTANEJO KAKŠNI NETOPNI DELČKI jih odstranimo.Čez kakšno uro začnemo dolivati 30% lužno raztopino v solno raztopino, ob izdatnem mešanju in merjenju ph-ja. Idealni ph je 10.78, optimalno med 10 do11. Nikakor ne sme preseči 11 ph. V začetku se vlije kar izdatna količina NaOH proti koncu pa previdno, ker se lahko hitro predozira.
V slučaju, da se ph prevesi čez 11 popravek naredimo z dolivanjem kisa za vlaganje.
Dobimo mlečno belo raztopino gostejše konsistence. Pustimo stati do naslednjega dne, ko začnemo z izpiranjem.S plastično cevko odtočimo vso vodo do usedline in do polnega natočimo novo dem vodo, dobro premešamo in pustimo stati dokler se ponovno formira usedlina.To ponovimo od 4- 8x odvisno od namena uporabe. Za zalivanje rastlin lahko manjše število izpiranj, za uživanje oziroma osebno uporabo pa vselej 8x izpiranje.
Za zalivanje rastlin :1 dcl usedline na 20 l zalivalne vode

(zapis recepta Aleksander Š.)

Poleg izjemno povečane produktivnosti pri vzgoji rastlin se beleži tudi druge koristi:

– večja odpornost proti škodljivcem, 
– suši in mrazu;
– predhodno zorenje;
– daljši rok uporabnosti
– povečana vsebnost hranil, kot so sladkorji, beljakovine, mineralov in vitaminov.