Na dogodku Vdihnimo Navdih sem predstavil projekt “Skupnost Letni časi” s dvema ciljema ozaveščati o pomembnosti ekološko pridelane lokalne hrane in samooskrbe ter omogočiti neposredno sodelovanje kmetov in potrošnikov. V svojem nastopu sem predstavil predvsem izzive s katerimi se soočajo takšni projekti in kaj lahko skupaj storimo za boljšo povezanost in sodelovanje na področju zdrave in lokalne hrane.
Radi bi lokalno hrano brez GSO z izmenjavo avtohtonih semen, kooperativne odnose, naravno zdravljenje (medicinsko konopljo), prepoved chemtrailsov, svobodo odločanja glede cepljenja, spoštljiv odnos do živali…..nebroj stvari.
Stremljenje za zdravo čisto hrano, okolje, zdravo skupnost…..in vsa komplementarna področja v širšem planu pa so lahko uspešna le ob zadostno izraženi vrhovni življenski prioriteti večje množice ljudi, ki so za to stvar pripravljeni max participirati, za dosego cilja pa v veliki meri kultivirati svojo naravo, podrediti svoj ego in svoje vsakdanje življenje za skupni cilj.
Zato v ospredje in na prvo mesto potrebno nujno postaviti sodelovanje, sinergijo in konkretizacije ljudi
Žal mi izkušnje kažejo, da je takih ljudi, ki bi bili sposobni vsaj:
malo, dosti premalo, da bi se realno lahko izognili realizaciji scenarija agende, ki ima v svojem repertoarju cel arsenal metod kako zatolči človeka.
Splošna otopelost, nezainteresiranost za vse kar ni max adrenalinsko, favšija in škodoželjnost je prisotna do te mere, da otežkoča ali celo onemogoča resne projekte.
Splošni dekadenci, distopiji družbe, razprodaji vsega kar je sploh karkoli vredno pa se zato verjetno ne moremo upreti in je neizbezna, v kolikor se ne bomo uspeli temu primerno organizirati in sodelovati na dolgi rok z konkretizacijo v nekem formaliziranem delovanju usklajene skupine ljudi, ki bi s sabo pritegnila zadosten javni interes.
Indikativnost stanja je v primeri Letni časi vrs. Zeleni krog (alias Karmen Valenti v nadaljevanju Zeleni krog – ZK )
Bazične oznake:
Metodologija ZK
a. ki jo je ZK najprej ozurpiral
b. potem samovoljno namerno ukinil (drža, če je ne morem le jaz uporabljati naj je torej nihče ne )
c. potem pa jo ZK po inlive pohodu http://www.letnicasi.si/ spet aktiviral za nepooblaščeno promocijo dostav ZK in pričel uporabljati za osebno diskreditacijo “novih letnih časov” ter drugih sorodnih organizacij
d. s tem, da očitno namerno ali zaradi neznanja ZK ni spremenil niti naslovne razpoznavne podobe bivšega pilotnega projekta 4LČ
A navkljub
, ki jih ZK gladko brezbrižno ignorira , za dosego ciljev svoje fantazmične fikcije o zveličavnosti lastnega poslanstva pa kakor kaže opravičuje vsa sredstva
SKLEP
Tudi odgovornost do pojma Skupnost ZK ju s tem ni sveta, ko zlorabljena in uporabljana neupravičeno ne potrjuje principov delovanja društev, zadruge, kooperative ….kaj šele skupnosti kot inštance nad vsemi za ne le uspešno usklajeno delovanje, pač pa harmonijo, toplino širšega doma in družine, sprejemljivosti….zaradi česar potencialno rezultira z nepopravljivo škodo, ko se zaradi neupravičene uporabe brand name Skupnost nezaupanje prenese še ne druge obstoječe in bodoče event. projekte, zadruge …
Dodatek
Več o videnju korenin Skupnostnih naročanj vabljeni prebrati v objavi
https://marjankogelnik.wordpress.com/2015/01/29/korenine-in-zasnove-skupnosti-letni-casi/
Sam sem nepopravljiv idealist. A realno res nisem prepričan, da nam kot civilizaciji nasploh rata, res. Ne gre tu lih zgolj za dobro voljo in načelno moralno podporo nekemu gibanju ali projektu. “Svobodo in življenje zasluži tisti, ki ju mora vsak dan osvajati – Goethe” in nihče nam je namesto nas samih ne more zagotoviti oz. zaslužiti. Vprašanje …Kdo ima kaj časa za akcijo, je v tej luči nerelevantno. To tako ne gre, češ se bo nekdo malo angažiral, pa bo.
Stremljenje za čisto hrano, okolje, zdravo skupnost…..in vsa komplementirana področja so lahko uspešna le ob zadostno izraženi vrhovni življensko prioriteti večje množice ljudi, ki so za to stvar pripravljeni max participirati, za dosego cilja pa v veliki meri podrediti svoje vsakdanje življenje. Žal mi izkušnje kažejo, da je takih ljudi malo, dosti premalo, da bi se realno lahko izognili realizaciji scenarija agende, ki ima v svojem repertuarju cel arsenal kako zatolči človeka.
Splošna otopelost in nezainteresiranost za vse kar ni max adrenalinsko ter kar še sploh podžge neko radovednost , mislim , da narekujeta drugačen inteligentni pristop.
Ne rečem , da je način opozarjanja na zblodenost družbe in hkratno izpostavljanje dobrih praks ali rešitev tisto kar lahko ogovori potencialne, vendar vsekakor prvega ne morem povsem zaobiti, ljudje moramo biti seznanjeni z svetom kot ga soustvarjamo, slednje moramo sprejeti, in šele od tu graditi samoodgovornost. Nekako najprej sploh zavohati drek in šele potem stremeti za nebeškimi vonjavami. hm brez padcev se še noben otrok ni naučil hoditi
Continue reading
Ponosni z novim svežim izgledom letakov, pozneje tudi z spletno stranjo, mailingom, pravzaprav s celostno podobo , predstavljamo najprej novi letak. Do konca tedna ga cca 7000 kom ljubljanska gospodinjstva prejmete v četrtih Moste, Fužine…
Velika zahvala in hkrati dobrodošlica k partnerstvu
Sebastjanu Kurmanšku iz
http://opacelica.si/ Continue reading
Surovo mleko
Sodobna prehranjevalna veriga predstavlja pridelavo hrane, v kateri je interes kapitala oziroma multinacionalnih korporacij zelo jasen “vse za ceno dobička.”
Obup kmetov, ki vedo, da je takšen način proizvodnje hrane popolnoma zgrešen, vendar v glavnem nimajo izbire, je prav tako jasen in upravičen.
Še kako je v tem oziru dragocena hrana iz domačega vrta. In kako dragocene so majhne slovenske kmetije, kjer je hrana (rastline ali živali) pridelana in ne proizvedena.
Vendar je cenovni pritisk enormen. Uvožena hrana je tako poceni, da lahko slovenski kmet hitro ostane brez kupca.
Zgrešili smo smer: hrana je postala izdelek!
V tem oziru je še kako dragocena hrana z domačega vrta! In kako dragocene so majhne slovenske kmetije, kjer je hrana (rastline ali živali) pridelana in ne proizvedena. Vendar je cenovni pritisk strahovit. Uvožena hrana je tako poceni, da lahko slovenski kmetje hitro ostanejo brez kupcev.
Lokalna pridelava hrane, lokalno gospodarstvo, tradicija, lokalni običaji, lokalna prepoznavnost in integriranost ljudi je tisto, kar nam omogoča obstanek in preživetje v odnosu do globalističnih trendov, ki nam vztrajno režejo korenine, stik z predniki, z izročilom – da bi iz nas končno naredili standardizirane potrošnike, enake od Kanade do Avstralije in od Skandinavije do JAR. Gospodarska globalizacija je namreč povzročila hitro rast velikosti in moči korporacij in bank, a hkrati tudi finančno nestabilnost, odvisnost, brezposelnost in veliko ekoloških sprememb. Kot rešitev se ponuja lokalizacija. Pomagati je treba lokalnim ponudnikom, da se osamosvojijo od globalnega trga.
Vračanje k lokalni samooskrbi ne pomeni zaviranja napredka pač pa predvsem prinaša prednosti lokalnemu okolju, s tem se ohranijo pomembne vrednote, kot so oskrba z boljšo hrano, manjše onesnaževanje, lokalna identiteta, povezanost in ekonomija ter nasplošno večje zadovoljstvo ljudi. Lokalna samooskrba v zadnjem obdobju ne postaja zgolj zaželena, temveč tudi nujna oblika pridelava hrane. Kupec v njej prihrani, kmet pa pridobi. V globalnem trgu se mora kmet specializirati v pridelavi hrane, lokalno je lahko bolj pester. O tem govori odličen dokumentarni film Ekonomija sreče.
Eden od vzhajajočih trendov po svetu izziv rešuje s sodelovanjem vseh vpletenih – kmetov, organizatorjev prodaje (zadrug) in kupcev oz. s sistemom neposredne prodaje kmetov znanim naročnikom.
Model neposredne prodaje skupinsko naročenih kmetijskih pridelkov zasnuje kot dobrodošlo priložnost za iskanje sinergij med kmeti in potrošniki. Aktivisti tako povežejo več kmetij; na organiziranem dogodku, t.i. semnju, skupaj s kmeti-pridelovalci prodajajo predhodno naročene pridelke. Posledično se razvije Zadruga kot pravna oseba, ki načeloma ne deluje kot odkupna zadruga; potencial je namreč razviti mešano članstvo kupcev in pridelovalcev.
Povezani pri pridelavi in naročanju si zagotavljamo kvalitetno hrano po najnižjih cenah. V zadovoljstvo vseh.
Na semnju ponudniki, organizatorji in naročniki-kupci za nekaj ur soustvarjajo oazo prijaznega in navdihujočega okolja, v katerem izmenjajo dobrine, znanja in izkušnje, in se udeležijo spremljajočega programa delavnic, promocij, odprte kuhinje, degustacij, ipd.
Podobni modeli po svetu so znani po imenu Community-supported agriculture
Pobuda s sodelovanjem vseh vpletenih: kmeta, organizatorja prodaje (zadruge) in kupca tudi v Sloveniji doživlja svoj zagon; z modelom neposredne prodaje prek skupinskih naročanj se pridružuje progresivnim trendom v EU. Partnersko kmetijstvo oziroma CSA vzpostavlja skupnost kot alternativni ekonomski model, ki temelji na lokalni ravni kmetijstva in distribucije hrane. CSA se nanaša tudi na določeno omrežje oziroma združenje oseb, ki so se zavezale, da bodo podpirale eno ali več lokalnih kmetij, pridelovalci in potrošniki pa si vzajemno delijo tveganja in koristi proizvodnje hrane.
Grupa solidarne razmjene (GSR) in Croatia
Prehranska in z njo povezana zdravstvena samooskrba
O prehranski in z njo povezani zdravstveni samooskrbi lahko razmišljamo le, če bomo znali in uspeli tudi sami pridelati semena. Da bodo naša polja posejana z lastnimi semeni, mora kmetu biti najprej omogočen čim činkovitejši način trženja njegovih pridelkov. Če mu ni treba skrbeti, kako bo prodal, kar je pridelal, lahko svoje moči usmeri v načrtovanje pridelave in v semenarjenje. Žal ta trenutek izjemno malo kmetij prideluje semena za potrebe lastne kmetije.
Zakaj biti del skupnosti ?
PREDNOSTI ZA POTROŠNIKA – KUPCA:
– lažji dostop do kakovostnih lokalnih, večinoma ekoloških pridelkov in izdelkov
– nizka cena
– neposreden stik s ponudnikom
– možnost seznanitve z načinom pridelave/predelave neposredno pri ponudnikih
– možnost dodatnih izobraževanj
– medgeneracijsko druženje in spoznavanje novih ljudi na organiziranih dogodkih, kulturnih srečanjih in tržnici
PREDNOSTI ZA KMETA – PONUDNIKA:
– možnost prodaje večjih količin pridelkov in izdelkov
– ni odpadka oziroma je zelo majhen
– zagotovljena poštena cena
– neposreden stik s kupcem vpliva na nadaljnje naročanje
– možnost boljšega načrtovanja
– medgeneracijsko druženje in spoznavanje novih ljudi na organiziranih dogodkih, kulturnih srečanjih in tržnici
– možna izmenjava avtohtonih semen in informacij z ostalimi ponudniki
Komentar Antona Kukenbergerja kmeta:
“Dejstvo je, da se je dalo 50 let nazaj na kmetiji preživeti z eno kravo, dvema prašičkoma, nekaj krompirja in je šlo. Ker ni bilo nobenih stroškov, razen za olje, sladkor in sol. Vse ostalo so si pridelali sami. Danes pa je situacija zelo drugačna. Stroški so ogromni in če imaš recimo dvakrat večjo površino hleva na žival, kot določa minimalni standard (kot velja za našo kmetijo ), to povzroča ogomne dodatne stroške, ki jih razen tako, da svoje izdelke prodaš neposredno kupcem, ne moreš pokriti. Francozi so, na primer, izračunali, da je najnižja cena njihovega mleka z ravninskega dela 32 centov, cena mleka z alpskih predelov pa je vse 50 centov. Tako je v Franciji, kjer so kmetije neprimerno večje in s tem učinkovitejše od naših. Odkupna cena mleka je pri nas trenutno okoli 30 centov za liter. Zdaj si pa predstavljajte, kaj to pomeni, če moraš recimo za hlev za 50 krav namesto 400.000€ vložiti 800.000 €.
Povedati hočem samo to, da je večina kmetov v izgubi in vlagajo denar za preživetje kmetije od drugje. Zakaj to delajo, je vprašanje za milijardo dolarjev. Ekonomska razmerja pri cenah so povzročila pritisk na kmete, ki morajo, če hočejo preživeti, proizvajati ”na veliko”. To na žalost pogosto pomeni uporabo kemikalij in veliko trpljenja za živali. Celoten sistem je zastavljen tako, da večino cene kmetijskih pridelkov poberejo trgovine, pri pridelavi pa največji delež terja energija, ki se porabi za samo pridelavo in strošek fitofarmacevtskih sredstev. Kdo tukaj največ služi, je jasno.”
Več o Skupnosti Letni časi in njenih koreninah TUKAJ
Letni časi – pridelki slovenskih kmetij za zdrav način prehranjevanja
Povezani pri pridelavi in naročanju si zagotavljamo kvalitetno
hrano po najnižjih cenah. V zadovoljstvo vseh.
Pozdravljeni, prijatelji !
Vabljeni na Semenj Letni Časi v soboto 4. aprila, med 10 – 12h.
Naročila sprejemamo na http://narocanje.letnicasi.si/ ali 040 982 983
Naročila sprejemamo na: www.letnicasi.si ali na telefon: 040 982 983
Toplo vabljeni v soboto 4. aprila med 10 – 12h na semenj v Dvorec Sela na Zaloški 69 v Ljubljani, kjer smo vam ponovno pripravili pestro in cenovno ugodno ponudbo hrane ter bogat spremljevalni program z delavnicami, promocijami ter degustacijami dobrot iz kmetij in ponudbo na terasi etno kluba Zlati Zob
Nagradne igre
Za PRVO naročilo v vrednosti 20 € vam podarimo hlebček vitaliziranega kruha iz pekarne Deveta vas.
Za OSTALA naročila v vrednosti nad 20 € vam podarimo sladko presenečenje iz pekarne Deveta vas.
Spremljajoči program
v soboto 4. aprila.2015 med 10:00 – 12:00h:
Izdelava mila (ob 10:30h in 11:30h): nežni in dišeči svet naravnih mil!
Delavnico vodi družina Regovec
Ustvarjanje spontane glasbe
Delavnico vodi multi-inštrumentalist Žiga Birsa
Permakultura: predavanje in izmenjava semen (od 11h)
Delavnico organizira Ekološko društvo Porevit, voditelja sta Jure Peternel in Bojca Januš
Pogostitev na terasi etno kluba Zlati Zob
Degustacije dobrot iz kmetij
Promocija in prodaja semen
Amarant Kooperativa d.o.o. in Fanči Perdih.
Promocija in prodaja ghee-ja
Zavod za zdravo življenje in Duško Mamut Badovinac.
Promocija in prodaja želodove kave
Prazarna Lovro
Prijatelji v Letnih časih
Toplo vabljeni v soboto 21. marca med 10 – 12h na semenj v Dvorec Sela na Zaloški 69 v Ljubljani, kjer vam bomo pripravili pestro in cenovno ugodno ponudbo hrane ter bogat spremljevalni program z delavnicami, odprto kuhinjo in promocijami ter degustacijami dobrot iz kmetij.
Dobrodošli na našem skupnem prazniku Letni časi, kjer gradimo neposredno-direktno izmenjavo na zdrav način pridelane hrane in ostalih kvalitetnih dobrin, lepe, zaupanja vredne odnose in boljši ter pravičnejši svet.
Lokacija prevzema:
V drevoredu Dvorca Selo ob klubu Zlati Zob, Zaloška 69, Ljubljana-Moste (veliko brezplačno parkirišče).
Spremljajoči program
Ponudbo živil spremlja dogajanje pred in v dvorani etno kluba Zlati Zob. Program za soboto 21.3.2015 med 10:00 – 12:00h:
Izdelava mila: Vabimo vas v nežni in dišeči svet naravnih mil!
Delavnico vodi družina Regovec
Ustvarjanje spontane glasbe
Delavnico vodi multi-inštrumentalist Žiga Birsa
Semenj Letni Časi je neke vrste srečanje (SREČA NJE), srečanje ljudi, ki živimo svobodno in pošteno. To je hkrati tudi priložnost, da to veličastnost srečanja izrazimo tudi navzven in sicer s praznovanjem, sodelovanjem, skupinskim igranjem, petjem, plesom. Če imate doma kakšen zanimiv inštrument ga prinesite s seboj.
Postavitev permakulturnega mini vrta (od 11h)
Delavnico organizira Ekološko društvo Porevit, voditelja sta Jure Peternel in Bojca Januš
Prostovoljni prispevki, tudi v obliki semen, sadik, pridelkov ipd.
Zakaj?
Ekipa Letni časi
Prišel je čas intenzivnih sprememb, ki jih bomo lahko izvedli le, če bomo delovali na temeljih, ki jih podpira naše poslanstvo. Pri tem ne bomo uspešni, če bomo trošili energijo z razlaganjem raznih zarot, temveč le, če se bomo osredotočili in v praksi izvajali spremembe z dejanji.
Skupnostne njive so pravi in resnični potencial ter skupni imenovalec za vse kar potrebujemo. Izhodiščna misel za le-te pa je: Aplikacija znanj, tehnologij, dobrih praks za model skupnostnih njiv lokalne samooskrbe, z brezkemijsko pridelano hrano ter vključevanje v kooperativno-poslovna razmerja različnih družbenikov s trajnostnim konceptom delovanja.
Čim bolj se moramo izogibati raznih dram v življenju, katerih energijo zelo podpirajo razne zarote (čeprav je teh mnogo, pravzaprav so le te gibalo vsega kar se po stari paradigmi sploh dogaja). Posledično se ne moremo uglasiti z pristnost
Z vizijo prispevati k povezovanju in pospeševanju samooskrbe z zdravo lokalno pridelano hrano po dostopnih cenah za potrošnika in pravični ceni za pridelovalca oz. predelovalca, smo nekateri člani EKOCI skupno pot začrtali s projektom Kooperativa dobrote Slovenije. Z “Beštijo”, našim vozilom Male kmečke tržnice in pridelki cca 7-10 kmetij, smo krožili v letu 2012/13 na terenu po Savinjski, planirali pa smo razširiti delovanje tudi širše po Sloveniji. Dosegali smo simpatično sinergijo, ki jo ustvarja povezovanje pridelovalca, lokalne skupnosti in potrošnika.
Kmalu smo spoznali, da je pomembno ne le plasiranje hrane, pač pa predvsem osebni stik s primarnostjo zemlje in neposredno lastno pridelavo hrane zase in za druge. V ta cilj smo usmerili svojo najžlahtnejšo energijo, z prekipevajočim entuziazmom smo hodili na našo Skupnostno njivo v Podvinu in med obdelovanjem zemlje tam preživeli obilo prelepih trenutkov.
Nenadoma pa je vmes zarezala katastrofalna suša in cilji so se nam oddaljili. V poletju istega leta smo se nekateri navkljub razočaranju priključili akciji Boš breskev, s katero smo med ljudi po celi Sloveniji uspeli razdeliti cca 30 t breskev vipavskih kmetov.
Spet se nam je vrnil zagon in čeprav nam je vmes ugasnila Kooperativa dobrote Slovenije (izgubili smo domeno..), smo se spodbujeni z akcijo Boš breskev vrgli v snovanje projekta, ki bo po podobnih principih distribuiral ozimnično paleto pridelkov.
Skupinsko obiranje fižola na kmetiji Natek je bila odskočna deska za projekt Skupinskega naročanja hrane
Po vrsti pogovorov in preigravanja članov ekipe smo zastavili neformalno akcijo oz. projekt 4Letni časi.
V času ozimnice v l.2013 smo tako vpeljali koncept skupinskih naročil kot opcije direktne prodaje brez posrednikov. Slednje smo zasnovali z mislijo
Več kot koncept skupnostnega naročanja sadja in zelenjave.
Zakaj?
Ker verjamemo v nujnost večje samooskrbe v Sloveniji;
Ker želimo zdravo in lokalno pridelano hrano in nam ni vseeno, kaj jemo in s kakšnim odnosom jemo;
Ker želimo sodelovati, se samoorganizirati, si medsebojno pomagati;
Ker spoštujemo slovenskega kmeta kot nosilca naše skupne varnosti in ker želimo vzpostaviti hkraten odnos poštenega plačila za njegovo delo kot tudi dostopne cene za potrošnike
Ker se zavedamo, da je nujno in izvedljivo, da slovenski kmet brez težav tudi proda svoje pridelke in je s tem sposoben ter pripravljen tudi več pridelati;
Ker je hrana postala tudi varnost v času vedno večje negotovosti.
Pilotna faza je bila nabita z vznesenostjo tako nas članov projektne ekipe, kmetov ponudnikov kot tudi naročnikov, temu pričajo tudi slike
