masovna pridelava

OPOZORILO: BILL GATES PREVZEMA NADZOR NAD SVETOVNO PROIZVODNJO IN SKLADIŠČENJEM SEMEN

MarjanKomentirajte

Bill Gates ni samo lastnik največ kmetijskih zemljišč v Ameriki … Prevzel je tudi nadzor nad svetovno proizvodnjo in skladiščenjem semen …

Od začetka neolitske revolucije pred približno 10.000 leti so si kmetje in skupnosti prizadevali izboljšati pridelek, okus, hranilne in druge lastnosti semen.

Razširili in posredovali so znanje o vplivih na zdravje in zdravilnih lastnostih rastlin ter o posebnih rastnih navadah rastlin in interakciji z drugimi rastlinami in živalmi, prstjo in vodo. Prosta izmenjava semena med kmeti je bila osnova za ohranjanje biotske raznovrstnosti in prehranske varnosti.

V teku je veliko piratstvo semen in biotske raznovrstnosti, ne samo s strani korporacij – ki so z združitvami vse večje – ampak tudi s strani super bogatih milijarderjev, katerih bogastvo in moč odpirata vrata vsaki njihovi muhavosti. Vodilni je Microsoftov mogotec Bill Gates.

Ko je bila zelena revolucija predstavljena v Indiji in Mehiki, so bila semena kmetov »zaokrožena« z njihovih polj in zaklenjena v mednarodnih institucijah, da bi jih uporabili za vzrejo sort zelene revolucije, ki so bile zasnovane tako, da se odzovejo na kemične dodatke.

Mednarodni inštitut za raziskave riža (IRRI) na Filipinih in Mednarodni center za izboljšanje koruze in pšenice (CIMMYT) sta bila prva, ki sta zbrala raznolikost s kmetijskih polj in jo nadomestila s kemičnimi monokulturami riža, pšenice in koruze. Drugi so jim hitro sledili.

Ta ugrabitev kmečkih semen je najbolje poudarjena s sramotno odstranitvijo uglednega indijskega raziskovalca riža dr. RH Richaria kot vodje indijskega Centralnega raziskovalnega inštituta za riž (CRRI) v Cuttacku v Orissi, kjer je bila največja zbirka raznolikosti riža na svetu, ker ni hotel IRRI na Filipinih dovoliti, da bi zbirko piratiziral iz Indije. Z njegovo odstranitvijo na ukaz Svetovne banke je bila intelektualna lastnina indijskih kmetov odvzeta IRRI na Filipinih, ki je kasneje postal del novoustanovljene Posvetovalne skupine za mednarodne raziskave kmetijstva (CGIAR).

Semenska dediščina kmetov je potekala v zasebnih semenskih bankah CGIAR, konzorcija 15 mednarodnih kmetijskih raziskovalnih centrov, pod nadzorom Svetovne banke, Rockefellerjeve in Fordove fundacije ter seveda fundacije Billa in Melinde Gates (BMGF), ki je od leta 2003 v centre CGIAR vložila več kot 720 milijonov dolarjev. Genske banke CGIAR trenutno upravljajo 768.576 primerkov kmečkih semen. Genske banke CGIAR skupaj predstavljajo največjo in najbolj razširjeno zbirko raznolikosti pridelkov na svetu.

Fundacija Bill & Melinda Gates deluje podobno kot Svetovna banka, saj uporablja svojo finančno moč, za prevzem in nadzor nad kmetijstvom in vpliva na vladno in institucionalno kmetijsko politiko. Daleč največji financer CGIAR, Gates je uspešno pospešil prenos raziskav in semen z znanstvenoraziskovalnih institucij na blagovne družbe, pri čemer je centraliziral in olajšal piratstvo intelektualne lastnine in semenskih monopolov s pomočjo zakonov o intelektualni lastnini in predpisov o semenu.

Nujnost, s katero se izvajata to prestrukturiranje CGIAR in centralizacija nadzora, se odraža v odprtem pismu IPES Food z dne 21. julija 2020, kot sledi: »Postopek, ki je zdaj v teku za reformo CGIAR, je zato nujen in v velikem javnem interesu.

Postopek “One CGIAR” želi združiti 15 pravno neodvisnih, a sodelujočih centrov CGIAR s sedežem v 15 državah v eno pravno osebo. Zagon je prišel od nekaterih njegovih največjih financerjev, zlasti od fundacije Billa in Melinde Gates, Svetovne banke ter vlad ZDA in Združenega kraljestva.”

Cilj »One CGIAR«, ki jo nadzoruje »One CGIAR Common Board«, je združiti, da postane del »Enega kmetijstva«, imenovanega »Gates Ag One« – Gatesovega zadnjega koraka pri nadzoru svetovne oskrbe s semeni. Gates je nakazal, da bo več kot podvojil sedanji proračun CGIAR, z 850 milijonov dolarjev na 2 milijardi dolarjev na leto.

Kljub že dolgo priznanemu neuspehu zelene revolucije v Indiji in Mehiki je Gates leta 2006 ustanovil AGRA, zavezništvo za zeleno revolucijo v Afriki.

Neumnost vsiljevanja te neuspešne tehnologije v Afriki je dobro dokumentirana v dveh člankih Nicolette Dentico in Tim Wise.

Gibanje za svobodo semen je pozvalo genske banke CGIAR, naj te ukradene sorte kmetom vrnejo nazaj. Lekcije zelene revolucije od šestdesetih let prejšnjega stoletja so nam pokazale, da je kemična pot monokultur spodkopala sposobnost Zemlje, da podpira življenje in proizvodnjo hrane, tako da uniči biotsko raznovrstnost, prst in vodo. Male kmete je razlastila z dolgom za zunanje vložke. In spodkopala je varnost hrane in prehranjevanja. Izkušnje zadnjega pol stoletja so jasno pokazale, da je suverenost semen, suverenost hrane in suverenost znanja edina izvedljiva prihodnost hrane in kmetijstva.

Poleg tega, da prevzema nadzor nad semeni kmetov v semenskih bankah CGIAR, Gates (skupaj s fundacijo Rockefeller) veliko vlaga v zbiranje semen z vsega sveta in jih shranjuje v globalnem semenskem trezorju Svalbard na arktičnem arhipelagu – aka Doomsday Vault – ustvarjeno za zbiranje in shranjevanje globalne zbirke svetovnih semen. Je v sodelovanju s Posvetovalno skupino za mednarodne kmetijske raziskave (CGIAR) in Crop Trust.

Crop Trust s sedežem v Nemčiji financira in koordinira semenski trezor Svalbard. Poleg fundacije Billa in Melinde Gates so njeni financerji privrženci kartela Poison Cartel CropLife Dupont/Pioneer Hi-bred, KWS SAAT AG in Syngent AG.

Največje število akcesij, shranjenih v semenskem trezorju, so sorte riža, pšenice in ječmena; več kot 150.000 vzorcev pšenice in riža ter blizu 80.000 vzorcev ječmena. Druge dobro zastopane poljščine so sirek, vrste fižola fazolus, koruza, soja, trava kikuyu in čičerika.

Pridelki, kot so krompir, arašidi, cajanus fižol, oves in rž, lucerna, žitni hibrid Triticosecale in Brassica, so zastopani z med 10.000 in 20.000 vzorci semen.

Ne bi smelo biti presenečenje, da Gates financira tudi Diversity Seek (DivSeek), globalni projekt, ki se je začel leta 2015 za preslikavo genetskih podatkov raznolikosti semen kmetov, ki jih hranijo v genskih bankah, da bi nato pridobil patente za ta semena z genomskim kartiranjem. Sedem milijonov poljščin je v javnih semenskih bankah.

Biopiratstvo se izvaja s konvergenco informacijske tehnologije in biotehnologije, kjer se patenti pridobijo na semena z “preslikavanjem” njihovih genomov in zaporedij genomov.

Medtem ko se mora živo seme razvijati “na kraju samem”, je mogoče patente za genome semen vzeti iz semena “zunaj njega”. DivSeek je zasnovan tako, da “išče” in ekstrahira podatke v semenu, da “cenzurira” skupne dobrine. Dejansko jemlje kmetom njihova semena in znanje, semenom jemlje njihovo celovitost in raznolikost, izbriše evolucijsko zgodovino in povezavo semena s tlemi ter jih reducira na preprosto »kodo«. Ta “genetski kolonializem” je ograda genetskega skupnega.

Sodelujoče institucije v DivSeeku so vozlišča CGIAR in “javne” univerze, kot sta Cornell in Iowa State, ki jih biotehnološka industrija in fundacija Gates vse bolj privatizirata. BMGF financira Cornellovo zavezništvo za znanost, propagandni medij psevdoznanstvenega sveta podjetij, medtem ko je država Iowa institucija, ki spodbuja neetično testiranje gensko spremenjenih banan pri hranjenju ljudi. Drugi partnerji DivSeek, ki jih financira Gates, sta African Agricultural Technology Foundation in Africa-Brazil Agricultural Innovation Marketplace, ki sta jo razvila Brazilska kmetijska raziskovalna korporacija (Embrapa).

Prek nove “frontne” korporacije, Editas Medicine, BMGF vlaga v eno leto staro eksperimentalno orodje genskega inženiringa za urejanje genov, CRISPR-Cas9.

Čeprav je tehnologija sama po sebi nezrela in nenatančna, je postala zlata mrzlica za nove patente. Jezik “urejanja genov” in “izobraženih ugibanj” se prikrade v znanstveni diskurz.

Piratstvo skupnih genomskih podatkov o milijonih rastlin, ki jih gojijo kmetje, se imenuje “veliki podatki”. Veliki podatki (Big Data) pa niso znanje, niti niso informacije. To so “zasebni” podatki, piratizirani in privatizirani.

Semena niso samo zarodna plazma. So žive, samoorganizirajoče se entitete, subjekti evolucije, zgodovine, kulture in odnosov.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je Monsanto vodil prizadevanja za GSO in patente za semena in življenje. Danes je zastavonoša Bill Gates. Na kratko: enemu milijarderju je bil omogočen prost dostop do uporabe svojega bogastva, da bi zaobšel vse mednarodne pogodbe in večstranske strukture upravljanja, da bi svetovnim korporacijam pomagal ugrabiti biotsko raznovrstnost in bogastvo kmetov s financiranjem neznanstvenih in nedemokratičnih procesov, kot je DivSeek, in za sprostitev nepreizkušenih tehnologij, kot je npr. tehnologija CRISPR o človeštvu.

V zadnjih dveh desetletjih je na tisoče zaskrbljenih državljanov in organizacij sprejelo ukrepe in napisalo zakone za zaščito biotske raznovrstnosti planeta in pravic kmetov do semena ter pravic potrošnikov do varnosti, med njimi Konvencija o biološki raznovrstnosti (CBD);

Kartagenski protokol o biološki varnosti k CBD; in Mednarodna pogodba o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo (ITPGRFA).

Ta članek je izvlečen iz poročila Navdanya International Global Citizens’ “Vrata v globalni imperij”, ki je bilo predstavljeno 14. oktobra 2020 na spletnem dogodku z avtorji. Poročilo zbira dokaze in osvetljuje nevarnosti filantrokapitalizma, ki spodbuja korporativni prevzem našega semena, kmetijstva, hrane, znanja in globalnih zdravstvenih sistemov, manipulira z informacijami in spodkopava naše demokracije. Sodelujoči v razdelkih Seed and Biopiracy opisujejo, kako Bill Gates in njegova fundacija rutinsko spodkopavata mednarodne pogodbe, oblikovane za zaščito biotske raznovrstnosti, pravic kmetov ter suverenosti držav in skupnosti njihovega semena in biotske raznovrstnosti.

vir

Warning: Bill Gates has taken control of the global production and warehousing of seeds

Sodobna spremenjena pšenica je “popoln kronični strup”

Marjan3 komentarji

Pekarska industrija uporablja pšenično moko, ki je najcenejša in najpripravnejša za izdelavo kruha, a je ena od največjih žrtev sodobnega konvencionalnega poljedelstva. Včasih je bila pšenica visoka, klasje elastično, žitna polja pa so bila prizor zlate lepote. Sodobna znanost pa izriva vse, kar ne prinaša visoke rodnosti. Selekcije že desetletja opravljajo zgolj na temelju pridelka, ki ga prinaša posamična sorta. Starodavna žita so bila hranljiva, toda moderna pšenica zaradi genetske manipulacijer sploh ni več “žito”. Zaradi hibridizacije so popolnoma spremenili in zmaličili genetski zapis originalne pšenice, tako da je sodobna pšenica izgubilia več kot 30% hranilne vrednosti v primerjavi z naravno genetsko linijo. Razmerja in ravnotežje hranil, ki ju je mati narava ustvarila v naravni pšenici je porušeno in spremenjeno do te mere, da človeška prebava in fiziologija preprosto ne more tem spremembam slediti tako hitro.

 

Sodobna spremenjena pšenica je “popoln kronični strup”,

trdi ameriški kardiolog dr. William Davis, ki je izdal knjigo Wheat belly in z njo v ZDA dvignil veliko prahu. V njej pojasnjuje, zakaj bi se ljudje morali izogibati pšenici, o tem pa je spregovoril tudi na ameriški televiziji CBS.


Dr. William Davis je prepričan, da pšenica danes ni enaka kot pred leti: “Danes je to 45 centimetrov visoka rastlina, ki jo je ustvaril genetski inženiring v 60. in 70. letih,” je povedal v jutranji televizijski oddaji This Morning na CBS. “Ta pšenica ima nove sestavine, o katerih vam nihče ni nič povedal. Ena izmed njih je beljakovina, ki se imenuje gliadin. To ni gluten in ne govorim o ljudeh, ki so občutljivi na gluten ali imajo celiakijo. Govorim o vseh drugih, saj smo vsi izpostavljeni nevarnostim beljakovine gliadin, ki je opiat. Ta snov se veže na opijske receptorje v možganih in pri večini ljudi stimulira apetit. Prav zato vsak dan zaužijemo skoraj 440 kalorij več, kot bi jih običajno,” je pojasnil.

S svojimi trditvami, da bi se bilo treba odpovedati kar vsem žitom, je kardiolog dr. William Davis v ZDA dvignil veliko prahu. (Foto: wheatbellyblog.com)

Ne gre torej za to, da bi bila kriva pšenica sama po sebi, a pšenica, ki je močno gensko spremenjena. Na vprašanje, ali bi kmetijska industrija lahko spremenila zrnje v prvotno obliko, je odgovoril, da je to praktično neizvedljivo, ker prinaša premalo dobička. Kljub vsemu meni, da se stvari spreminjajo, saj se vse več ljudi izogiba pšenici v svoji prehrani. Po njegovem mnenju se tako močno izboljša zdravstveno stanje, ljudje pa izgubijo tudi odvečne kilograme. “Če trije ljudje izgubijo štiri kilograme, to ni veliko. A danes smo priča na stotine ljudem, ki na ta način izgubijo 14, 36, 64 kilogramov. Sladkorni bolniki kar naenkrat ozdravijo, ljudje z artritisom takoj občutijo izboljšanje, ljudem prenehajo otekati noge, preneha se jim dvigovati kislina iz želodca, izboljša se stanje pri sindromu razdražljivega črevesja, depresija in tako naprej,” pove dr. Davis.

Da bi se izognili pšenici, predlaga, da jeste “pravo hrano”, kot so avokado, jajca, polnomastni sir, oljke, zdrava olja (oljčno olje, kokosovo olje), meso, ribe, oreščki, zelenjava in občasno sadje. “To je hrana, ki se najverjetneje ni izjemno spremenila s strani velikega kmetijskega posla. Izogibajte pa se žitom. Ko rečem žito, mislim predvsem pšenico, saj v 90 odstotkih žitaric, ki jih zaužijemo, zaužijemo pšenico in ta je najbolj problematična.” Kljub vsemu meni, da bi bilo najbolje, da bi se izognili tudi drugim žitom.

 

 

 

Objavljena še ena iz niza študij, ki razkrivajo neverjetno škodljivo genetsko manipulacijo nad pšenico

Te dni je objavljena še ena iz niza študij, ki razkrivajo neverjetno škodljivo genetsko manipulacijo nad prehranskim artiklom, ki ga večina ljudi dnevno uživa, pa se niti ne zavedajo nevarnosti in škodljivosti – to je pšenica oz. pšenična moka. Človek ne more verjeti, da se o tem več ne piše in osvešča, saj so posledice tega zločina nad naravo in prebivalstvom (še posebej naših otrok!!!) zastrašujoče in katastrofalne.

Sodobna pšenična moka sploh ni naravna in taka, kot bi morala biti. Agroživilski lobi je iz naravne pšenice s pomočjo genetskih manipulacij: križanja in umetno izzvanih mutacij* povsem spremenil genom pšenice. Starodavna žita so bila hranljiva, toda moderna pšenica zaradi genetske manipulacije sploh ni več “žito”. Zaradi hibridizacije so popolnoma spremenili in zmaličili genetski zapis originalne pšenice, tako da je sodobna pšenica izgubilia več kot 30% hranilne vrednosti v primerjavi z naravno genetsko linijo. Razmerja in ravnotežje hranil, ki ju je mati narava ustvarila v naravni pšenici je porušeno in spremenjeno do te mere, da človeška prebava in fiziologija preprosto ne more tem spremembam slediti tako hitro.

* = moderne sorte pšenice so bile poleg križanja ustvarjene s pomočjo obsevanja semen z radiacijo ali pa so bili njihovi kalčki (embriji) obdelani z mutagenimi kemikalijami, gama žarki ali visokimi dozami X žarkov, s čimer so izzvali željene mutacije. Koliko istočasnih negativnih posledic ima to dejansko, so pozabili povedati (kot običajno). Seveda kljub temu, da je že sama taka pšenica škodljiva in neužitna za nas, jo še dodatno obdelajo in rafinirajo, da izgubi še dodatnih 60% koristnih hranil (razumi to, kdor more, to je idiotizem in kriminal samo po sebi). Trenutno je “vroča” za uporabo v prehrani v Kanadi še genetsko modificirana GM pšenica, ki je tolerantna na glifosfat, to je zloglasna aktiva substanca v MONSANTO-vem herbicidu Roundup. Vse za napredek?

Posledica takšnega “posilstva” nad pšenico in drugimi žiti je hitro naraščanje težav pri potrošnikih, ki uživamo takšna žita. Celiakija, za katero pred desetimi leti večina ljudi ni niti slišala, je vse bolj razširjena. Sprva so menili, da gre za prirojeno bolezen – nezmožnost prebavljanja glutena. Število ljudi, pri katerih se težave zaradi glutena razvijajo v starejših letih, nam daje misliti, da imamo tudi na tem področju opraviti s “kolateralno škodo” vojne za dobiček velikih korporacij, ki usmerjajo razvoj kmetijstva. Dokaz več za to trditev so nove ugotovitve, da pražita, ki jih pridelujejo brez kemije (denimo kamut, enozrnica, dvozrnica in nekatere vrste pire), čeprav vsebujejo celo več glutena kot pšenica, velikemu odstotku obolelih za celiakijo sploh ne povzročajo težav.

Sodobna pšenica je »popolni kronični strup«, pravi dr. William Davis, kardiolog, ki je izdal knjigo o najbolj priljubljeni žitarici na svetu. Davis pravi, da pšenica, ki jo jemo danes ni ista pšenica, ki jo je jedla naša babica: »To je 46 centimetrov visoka rastlina, ki je bila ustvarjena preko genetskega raziskovanja v 60-ih in 70-ih«, je dejal Davis. »Ta stvar ima mnogo novih lastnosti za kateri nam ni nihče povedal, kot na primer, da vsebuje nov protein imenovan gliadin. To ni gluten. Ne govorim o ljudeh, ki so občutljivi na gluten in z celiakijo. Govorim o vseh ostalih, ker smo vsi občutljivi na protein gliadin, ki je opiat. Ta stvar se veže na receptorje opiatov v možganih in pri večini ljudi spodbudi apetit, kar povzroči, da pojemo 440 kalorij več na dan, 365 dni v letu«.

 

Dodatno

Zakaj je hrana naših prednikov prava in naravna, tako zelo pomembna?

Vzemite zdravje v svoje roke – Ubežite industriji bolezni; Knjiga Elaine Hollingsworth

Pozabljenje glede izvora in originalnosti osnovnih živil – uvod do Razkroja in Distopije družbe?

Triki in goljufije, ki se jih poslužuje prehranska industrija.

Zgodbe o živilih, lokalnih, tradicionalnih…in živilih prihodnosti

Viri:

Kruh: ali veste, kaj jeste?

http://www.viva.si/Zdrav-na%C4%8Din-prehrane/271/Kruh-ali-veste-kaj-jeste

 Gluten Aside – Modern Grain Sucks and Here’s Why
http://www.glutenfreesociety.org/gluten-free-society-blog/gluten-aside-modern-grain-sucks-and-heres-why/
http://www.marksdailyapple.com/why-grains-are-unhealthy/#axzz2cJd1bCMq

http://www.rtvslo.si/blog/marjan_1/objavljena-se-ena-iz-niza-studij-ki-razkrivajo-neverjetno-skodljivo-genetsko-manipulacijo-nad-psenico/85738

Skupnostno podprto kmetijstvo, partnersko kmetijstvo oz. CSA Community-supported agricultur, odgovor na uničujoče globalistične trende

Marjan2 komentarja

Sodobna prehranjevalna veriga predstavlja pridelavo hrane, v kateri je interes kapitala oziroma multinacionalnih korporacij zelo jasen “vse za ceno dobička.”
Obup kmetov, ki vedo, da je takšen način proizvodnje hrane popolnoma zgrešen, vendar v glavnem nimajo izbire, je prav tako jasen in upravičen.
Še kako je v tem oziru  dragocena  hrana iz domačega vrta. In kako dragocene so majhne slovenske kmetije, kjer je hrana (rastline ali živali) pridelana in ne proizvedena.
Vendar je cenovni pritisk enormen. Uvožena hrana je tako poceni, da lahko slovenski kmet hitro ostane brez kupca.

https://www.facebook.com/marjan.kogelnik/videos/2341016805921375/?comment_id=2340989282590794&notif_id=1559042397681898&notif_t=feedback_reaction_generic

Zgrešili smo smer: hrana je postala izdelek!
V tem oziru je še kako dragocena  hrana z domačega vrta! In kako dragocene so majhne slovenske kmetije, kjer je hrana (rastline ali živali) pridelana in ne proizvedena. Vendar je cenovni pritisk strahovit. Uvožena hrana je tako poceni, da lahko slovenski kmetje hitro ostanejo brez kupcev.

Pridelki slovenskih kmetij za zdrav način prehranjevanja

Lokalna pridelava hrane, lokalno gospodarstvo, tradicija, lokalni običaji, lokalna prepoznavnost in integriranost ljudi je tisto, kar nam omogoča obstanek in preživetje v odnosu do globalističnih trendov, ki nam vztrajno režejo korenine, stik z predniki, z izročilom – da bi iz nas končno naredili standardizirane potrošnike, enake od Kanade do Avstralije in od Skandinavije do JAR. Gospodarska globalizacija je namreč povzročila hitro rast velikosti in moči korporacij in bank, a hkrati tudi finančno nestabilnost, odvisnost, brezposelnost in veliko ekoloških sprememb. Kot rešitev se ponuja lokalizacija. Pomagati je treba lokalnim ponudnikom, da se osamosvojijo od globalnega trga.

 

Vračanje k lokalni samooskrbi ne pomeni zaviranja napredka pač pa predvsem prinaša prednosti lokalnemu okolju, s tem se ohranijo pomembne vrednote, kot so oskrba z boljšo hrano, manjše onesnaževanje, lokalna identiteta, povezanost in ekonomija ter nasplošno večje zadovoljstvo ljudi. Lokalna samooskrba v zadnjem obdobju ne postaja zgolj zaželena, temveč tudi nujna oblika pridelava hrane. Kupec v njej prihrani, kmet pa pridobi. V globalnem trgu se mora kmet specializirati v pridelavi hrane, lokalno je lahko bolj pester. O tem govori odličen dokumentarni film Ekonomija sreče.

Eden od vzhajajočih trendov po svetu izziv rešuje s sodelovanjem vseh vpletenih – kmetov, organizatorjev prodaje (zadrug) in kupcev oz. s sistemom neposredne prodaje kmetov znanim naročnikom.

Model neposredne prodaje skupinsko naročenih kmetijskih pridelkov  zasnuje kot dobrodošlo priložnost za iskanje sinergij med kmeti in potrošniki. Aktivisti tako povežejo več kmetij; na organiziranem dogodku, t.i. semnju, skupaj s kmeti-pridelovalci prodajajo predhodno naročene  pridelke. Posledično se razvije Zadruga kot pravna oseba, ki  načeloma ne deluje kot odkupna zadruga; potencial je namreč razviti mešano članstvo kupcev in pridelovalcev.

Povezani pri pridelavi in naročanju si zagotavljamo kvalitetno  hrano po najnižjih cenah. V zadovoljstvo vseh.

Na semnju ponudniki, organizatorji in naročniki-kupci za nekaj ur soustvarjajo oazo prijaznega in navdihujočega okolja, v katerem izmenjajo dobrine, znanja in izkušnje, in se udeležijo spremljajočega programa delavnic, promocij, odprte kuhinje, degustacij, ipd.

 

skupaj 1

Podobni modeli po svetu so znani po imenu Community-supported agriculture
Pobuda s sodelovanjem vseh vpletenih: kmeta, organizatorja prodaje (zadruge) in kupca tudi v Sloveniji doživlja svoj zagon; z modelom neposredne prodaje prek skupinskih naročanj se pridružuje progresivnim trendom v EU. Partnersko kmetijstvo oziroma CSA vzpostavlja skupnost kot alternativni ekonomski model, ki temelji na lokalni ravni kmetijstva in distribucije hrane. CSA se nanaša tudi na določeno omrežje oziroma združenje oseb, ki so se zavezale, da bodo podpirale eno ali več lokalnih kmetij, pridelovalci in potrošniki pa si vzajemno delijo tveganja in koristi proizvodnje hrane.

 

Grupa solidarne razmjene (GSR) in Croatia

 

 

Prehranska in z njo povezana zdravstvena samooskrba

O prehranski in z njo povezani zdravstveni samooskrbi lahko razmišljamo le, če bomo znali in uspeli tudi sami pridelati semena. Da bodo naša polja posejana z lastnimi semeni, mora kmetu biti najprej omogočen čim činkovitejši način trženja njegovih pridelkov. Če mu ni treba skrbeti, kako bo prodal, kar je pridelal, lahko svoje moči usmeri v načrtovanje pridelave in v semenarjenje. Žal ta trenutek izjemno malo kmetij prideluje semena za potrebe lastne kmetije.

 

 

 

Zakaj biti del skupnosti ?

 

PREDNOSTI ZA POTROŠNIKA – KUPCA:
– lažji dostop do kakovostnih lokalnih, večinoma ekoloških pridelkov in izdelkov
– nizka cena
– neposreden stik s ponudnikom

– možnost seznanitve z načinom pridelave/predelave neposredno pri ponudnikih
– možnost dodatnih izobraževanj
– medgeneracijsko druženje in spoznavanje novih ljudi na organiziranih dogodkih, kulturnih srečanjih in tržnici

 

PREDNOSTI ZA KMETA – PONUDNIKA:
– možnost prodaje večjih količin pridelkov in izdelkov
– ni odpadka oziroma je zelo majhen
– zagotovljena poštena cena
– neposreden stik s kupcem vpliva na nadaljnje naročanje
– možnost boljšega načrtovanja
– medgeneracijsko druženje in spoznavanje novih ljudi na organiziranih dogodkih, kulturnih srečanjih in tržnici
– možna izmenjava avtohtonih semen in informacij z ostalimi ponudniki

 

 skupaj

Komentar Antona Kukenbergerja kmeta:

 

“Dejstvo je, da se je dalo 50 let nazaj na kmetiji preživeti z eno kravo, dvema prašičkoma, nekaj krompirja in je šlo. Ker ni bilo nobenih stroškov, razen za olje, sladkor in sol. Vse ostalo so si pridelali sami. Danes pa je situacija zelo drugačna. Stroški so ogromni in če imaš recimo dvakrat večjo površino hleva na žival, kot določa minimalni standard (kot velja za našo kmetijo ), to povzroča ogomne dodatne stroške, ki jih razen tako, da svoje izdelke prodaš neposredno kupcem, ne moreš pokriti. Francozi so, na primer, izračunali, da je najnižja cena njihovega mleka z ravninskega dela 32 centov, cena mleka z alpskih predelov pa je vse 50 centov. Tako je v Franciji, kjer so kmetije neprimerno večje in s tem učinkovitejše od naših. Odkupna cena mleka je pri nas trenutno okoli 30 centov za liter. Zdaj si pa predstavljajte, kaj to pomeni, če moraš recimo za hlev za 50 krav namesto 400.000€ vložiti 800.000 €.

Povedati hočem samo to, da je večina kmetov v izgubi in vlagajo denar za preživetje kmetije od drugje. Zakaj to delajo, je vprašanje za milijardo dolarjev. Ekonomska razmerja pri cenah so povzročila pritisk na kmete, ki morajo, če hočejo preživeti, proizvajati ”na veliko”. To na žalost pogosto pomeni uporabo kemikalij in veliko trpljenja za živali. Celoten sistem je zastavljen tako, da večino cene kmetijskih pridelkov poberejo trgovine, pri pridelavi pa največji delež terja energija, ki se porabi za samo pridelavo in strošek fitofarmacevtskih sredstev. Kdo tukaj največ služi, je jasno.”

 

Več o Skupnosti Letni časi in njenih koreninah TUKAJ

Video prispevki z vsakomesečnih Ekofejst festivalov na temo samooskrbe

Video MarjanKomentirajte

“Življenje je kot vožnja s kolesom, neprestano moraš naprej, da ne zgubiš ravnotežja..”A.E

Dragi soborci, v tej maniri delujemo, nikoli obstati, se predati , pač pa ves čas balansirati z vedno vnovičnim korakom,

V želji , da vam ne usahne entuziazem za nove izzive,  za nova znanja , pa vam  pošiljam  paket video prispevkov, ki prinašajo svežino, optimizem in voljo do življenja , prav tako tudi do družbenih sprememb.

Vsi prispevki so bili posneti na naše povabilo znotraj Ekofejst projekta. Dodajam pa tudi nekaj starih še vedno zelo aktualnih  z okroglih miz. Z njimi smo iskali  odgovore na vprašanja  ZAKAJ ter KAKO, v glavnem smo sedaj s tem zaključili. V Ekoci/Oskrbimo smo to počeli slabi dve leti. Odgovore S KOM, KDAJ in  S ČEM predajamo vam. Naj vam bo v pomoč tudi Fb skupina Umetnost preživetja v .. Čas je dozorel.

Hvala in Srečno!

PREHRANA, PRIDELAVA ŽIVIL

 

Fanči Perdih: Pomen (samo)pridelave semen

[vimeo http://vimeo.com/38566550]
90% celotne semenske pridelave je v rokah 4 do 7 multinacionalk. Težijo k vzgajanju hibridov, zaščitenih sort, saj v njih vidijo svoj monopol in dobiček. Postali smo odvisni od ponudbe (velikih) semenarskih hiš. Nekatere svoja semena prilagodijo tako, da zrasla rastlina zahteva dodatno nego s pesticidi, dodajanjem mineralnih gnojil itd. Domača, naravna sredstva ne zadoščajo več.

V Sloveniji rabimo odpornejša semena, da bo rastlina sposobna preživeti v zahtevnejših klimatskih razmerah, da bo zmožna samostojno črpati hranilne snovi tudi iz nižjih plasti zemlje.

Poskusimo vsaj enkrat v življenju sami pridelati svoje seme – da bomo znali ceniti tisto, kar seme nosi v sebi.

Meta Vrhunc: Pomen kulturnih rastlin za današnji čas!

http://www.s12.si/ekologija/razno-ostali-prispevki/1559-meta-vrhunc-pomen-kulturnih-rastlin-za-danasnji-cas.html

Do pred dvesto leti so naši predniki svojo hrano, žita in vso zelenjavo, pa tudi semena za ponovne posevke pridelovali sami. Človek je bil neke vrste sodelavec narave, ki je kulturne rastline, v sodelovanju z duhovnim svetom in kozmosom, usvarjal iz divje rastočih rastlin. Nova znanost tega ne zna ponoviti in kmetijstvo se danes osredotoča predvsem na ustvarjanje dobička, semenarstvo pa je v rokah multinacionalnih koncernov. Kako se lahko človek ponovno poveže z naravo iz z njo sodeluje pri podpiranju in ne uničevanju življenja na planetu?

 

Dr. Gojko Stanič: Vrt na strehi

http://www.s12.si/ekologija/razno-ostali-prispevki/1563-dr-gojko-stanic-vrt-na-strehi.html

(18:00) Ste kdaj pomislili, da bi si zelenjavo za kosilo nabrali kar na strehi svojega doma? Prisluhnite dr. Gojku Staniču, univerzitetnemu profesorju, ki svojo zelenjavo in sadje prideluje na neobičajen način. Zgodba, ki se je začela zgolj kot osebno iskanje alternative za gojenje domače zelenjave, je prerasla v raziskovanje, eksperimentiranje ter strateško planiranje. Poiskati nove načine gojenja rastlin, povečati obstoječe obdelovalne površine, podaljšati sezono pridelovanja živil, … spremeniti asvaltno džunglo v zeleno džunglo.

 

Fanči Perdih: Pomen (samo)pridelave semen

http://vimeo.com/38566550
90% celotne semenske pridelave je v rokah 4 do 7 multinacionalk. Težijo k vzgajanju hibridov, zaščitenih sort, saj v njih vidijo svoj monopol in dobiček. Postali smo odvisni od ponudbe (velikih) semenarskih hiš. Nekatere svoja semena prilagodijo tako, da zrasla rastlina zahteva dodatno nego s pesticidi, dodajanjem mineralnih gnojil itd. Domača, naravna sredstva ne zadoščajo več.

V Sloveniji rabimo odpornejša semena, da bo rastlina sposobna preživeti v zahtevnejših klimatskih razmerah, da bo zmožna samostojno črpati hranilne snovi tudi iz nižjih plasti zemlje.

Poskusimo vsaj enkrat v življenju sami pridelati svoje seme – da bomo znali ceniti tisto, kar seme nosi v sebi.

 

Karl Vogrinčič: Človek v odnosu s čebelami

http://vimeo.com/42887124

Znameniti fizik Albert Einstein je glede čebel izrekel naslednje besede: »Ko bo umrla zadnja čebela, človeštvo ne bo živelo več kot štiri leta. Ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi.« Za čebelo se govori, da je preživela 70 milijonov let, brez da bi se evolucijsko spremenila. Približno tretjina svetovnega pridelka hrane zraste na rastlinah, ki so jih oprašile živali, velik delež česar s svojim načrtnim zbiranjem peloda prispevajo čebele. Zaradi tega je pomen čebel za preživetje človeštva kritičen. Čebelar Karl Vogrinčič iz projekta Čebelarstvo in apiterapija Vogrinčič je spregovoril o odnosu do čebele, unikatnega čebelnjaka, ki ga je postavila njegova družina in o pomenu ozaveščanja mladih generacij o pomenu čebel, hrani in samooskrbi

ENERGIJA

 

Dejan Krajnc: Prosta energija – Free Energy

http://www.s12.si/ekologija/razno-ostali-prispevki/1566-dejan-krajnc-prosta-energija-free-energy.html

(31:50) Prosta energija obstaja že od nekdaj, kako le ne bi, saj živimo sredi energije, v energiji. V preteklosti so raziskovali svet s pogonom proste energije (jadrnice), rastline napaja prosta energija (sonce) … potreben je le premik v perspektivi, da se zavemo, da živimo v obilju energije, ne v pomanjkanju. Ko je govora o konceptu proste energije, se dejansko razpravlja o pretvorbi ter izkoristku te energije. Včasih si namreč želimo energijo uporabiti za gretje (toplota), drugič za razsvetljevanje (svetloba) itd. Prisluhnite zanimivi predstavitvi drugačnega pogleda na energijo, ki ga v prispevku poda Dejan Krajnc, samostojni raziskovalec proste energije.

 

Branko Nagy: Domača elektrarna

http://vimeo.com/37169539

Neodvisnost od zunanjih virov je eden od ključnih razlogov, da si vedno več ljudi želi imeti svojo domačo elektrarno. Srce elektrarne, ki jo je razvil Branko Nagy, je navaden bencinski agregat, ki pa je predelan in za pogon uporablja plin. Takšno domačo elektrarno je razvil kot dodaten modul k t.i. živi hiši (hiši iz naravnih materialov), ki jo k življenju obuja Kristjan Zver, ustanovitelj podjetja Naravna gradnja. Če se bo vedno več…

 

Gregor Škerl: HHO

http://vimeo.com/36028883

Predstavitev uporabe vode kot dodatek k gorivu v avtomobilu. Poraba manjša za 1/3. Vodik pridobivamo iz vode v realnem času. Proizvedemo toliko kot porabimo. In tako lahko uporabimo vodo kot gorivo tudi za ogrevanje doma.

 

NOVA MISEL, NOVA EKONOMIJA, LOKALIZACIJA

 

Ira Zorko strategija za trajno obilje

http://vimeo.com/45142155

Danes se izgubljamo v parcialnostih, v interesih, smo izrazita družba interesov. Bolj ozek interes kot imaš, lažje si razumljiv za politiko oz. družbo. Obče človeški interes je danes neprepoznaven. V družbi vlada izrazit monokulturizem. Tako v kmetovanju kot v izobraževanju ter v družbi nasploh. Namesto da bi čim več različnih stvari povabili k sodelovanju, sobivanju in bi se stvari med sabo začele podpirati, mi poskušamo ločiti,…

 

Dejan Unger: Delimo.si

http://vimeo.com/42887125

Predstavitev spletnega projekta Delimo.si, katerega namen je, da ljudje med seboj delimo in prispevamo majhen delček tega, kar zmoremo. Bodisi gre za prevoz, dobrine, (so)bivanje ali usluge. Z ustanoviteljem projekta Dejanom Ungerjem smo se pogovarjali o kulturi sodelovanja in sobivanja ter o odnosu do sočloveka.

 

Katarina Hölzl: Svet brez revščine – s socialnim podjetništvom

http://vimeo.com/38356534
“Filozofija socialnega podjetništva je opolnomočenje,” pravi Katarina Hölzl. Streha nad glavo, plačani računi, hrana na mizi. Brez katerekoli od teh treh komponent, lahko govorimo o revščini. Okrog 220.000 ljudi v Sloveniji je na pragu revščine. 110.000 ljudi je prijavljenih kot brezposelni, številni ljudje delajo le preko avtorskih pogodb, kar jim ne omogoča socialne ali ekonomske varnosti. Kako jo preseči revščino s pomočjo socialnega podjetništva? Socialno podjetništvo je humano podjetništvo, gre predvsem za razliko v filozofiji in vodenju podjetja. Namesto osredotočanja na to, kakšen produkt bomo prodali, s kakšnim dobičkom za lastnike kapitala, se socialni podjetnik najprej vpraša, kaj lahko on naredi za to, da se v lokalnem okolju razreši nek socialni izziv (npr. brezposelnost, brezdomstvo itd.). Filozofija socialnega podjetništva je opolnomočenje. Da se začne vsak posameznik zavedati, ne le svoje družbene odgovornosti, ampak tudi svoje moči. Socialno podjetništvo je iskanje isto mislečih ljudi, ki se združijo za dosego skupnega cilja, izboljšanje družbenega okolja. V klasičnem podjetništvu je delavec oseba, ki hodi delat, v socialnem podjetništvu pa je to oseba, ki soustvarja.

 

Anica Grobelnik Vozelj: Pomen povezane lokalne skupnosti

http://vimeo.com/38214658
Širiti znanja, dobre novice, druženje, nenehno učenje drug od drugega, sopomoč … so steber lokalne skupnosti, ki cveti.
Pogosto se ljudem zdi boljše tisto, kar je drugje, kot pa tisto, kar je doma. Lokalna turistična in druga društva pa skušajo v kraju spodbuditi živost, povezovanje, opolnomočenje. Anica Grobelnik Vozelj iz Turističnega društva Galicija je v video prispevku podala svoj pogled pomen podeželja in pomembnost povezanosti v lokalni skupnosti.

 

EKOLOGIJA, TRAJNOST

 

Kristjan Zver: Živa hiša

http://vimeo.com/36957423

Živa hiša nastaja iz t.i. deviških materialov, pozitivne energije, zavedanja o lastnih potrebah ter o vplivu na okolje. Zidana peč, sončni kolektorji, rastlinska čistilna naprava, v zemljo vgrajen hladilnik in domača elektrarna so le nekatere od inovativnih rešitev hiše prihodnosti. Gre za kombinacijo starih in novih znanj ter svežega pogleda na svet in človeka v njem. Kristjan Zver, ustanovitelj podjetja Naravna gradnja, je v pogovoru…

 

Ana Vovk Korže: Ekoremediacija – zdravljenje narave za naravo

http://www.s12.si/ekologija/razno-ostali-prispevki/1561-ana-vovk-korze-ekoremediacija-zdravljenje-narave-za-naravo.html (15:46) V 21. stoletju se človeštvo vse bolj sooča s posledicami hitrega in velikokrat nepremišljenega razvoja, ki se zelo konkretno pozna tudi v našem okolju in naravi. Ekoremediacija (krajše ERM) pomeni zdravljenje narave za naravo. Gre za ponovno oživitev že degradiranih delov okolja in za vzdrževanje ravnotežja v okolju s pomočjo narave same. Z ekoremediacijo omogočamo in spodbujamo večjo samočistilno sposobnost okolja, okolju vračamo lastno vrednost in spodbujamo sonaraven razvoj.  Pri vseh načrtovanih posegih v okolje je mogoče ekoremedicije uporabljati kot preventivne ukrepe, ki je veliko bolj zanesljivo, učinkovito in tudi ceneje kot pa preprečevanje degradacije okolja. Ekoremediacijo nam je predstavila prof. dr. Ana Vovk Korže s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, kjer deluje Mednarodni center za ekoremediacije.

 

 

ČLOVEK, DRUŽBENE SPREMEMBE

 

Anton Komat: Vrnimo se k sebi!

http://vimeo.com/36115491

Treba je oživiti temeljne človeške vrednote, pravi Anton Komat. Na vprašanje, kako preživeti v spremenjenih okoliščinah, kjer nam pretijo veliki izzivi (gospodarski, ekonomski, prehranski, energetski, zdravstveni in podnebni), odgovarja, da bo mogoče preživeti na temelju močne lokalne skupnosti, kjer bodo ljudje med sabo povezani in si bodo iskreno pomagali. Ljudje naj bi izgubili stik z zemljo in modrostjo preteklosti, ki nam je včasih omogočala…

 

Meta Vrhunc: Živimo v prelomnem času!

http://vimeo.com/36076655

Človek je dojel, da je življenje brez odgovornosti minilo. V času, ko so institucije pozabile na svojo zavezanost ljudem in ko je sistem sistematično uničeval marsikaj dobrega v človeku, se človek vedno bolj zaveda, da je potrebno odgovornost za svoje življenje prevzeti v svoje roke. Da je potrebno pozabiti na svoje egoizme in se naučiti darovati samega sebe drugim in svetu. Nikoli ni bilo takšne priložnosti, da pokažemo kaj znamo in da spremenimo svet po naši, človeku prijazni, meri. Po mnenju Mete Vrhunc naj bi pričeli z abstinenco od medijev in se posvetili temu, da najprej najdemo resnico v sebi in začutimo svojo lastno identiteto. Preko meditacije, molitve, branja visoko moralnih vsebin. S tem se začnemo zavedati, da je vsak izmed nas zelo potreben svetu – vsi, četudi se kdaj počutimo nevredne, lahko v svetu premaknemo ogromno majhnih stvari, ki imajo možnost, da prerastejo tudi v velike

 

Andrej Chiaiutta: Human design (znanost o človeku)

http://www.s12.si/duhovnost/razno-duhovnost/1560-andrej-chiaiutta-human-design.html

(27:50) Human Design, nekateri mu pravijo tudi znanost o človeku, naj bi predstavljal povsem nova sintezo, novo holistično znanost o nastanku in delovanju oblik v našem vesolju. Opisuje kvantno polje človeka in delovanje njemu lastnih energetskih procesov. Human Design naj bi sintetiziral dve družini znanosti: stare sisteme opazovanja, ki so je razvili astrologija, kitajski I-Ching, hindujsko-brahmanski sistem čaker ali energetskih centrov in židovska Kabala, ter sodobnih disciplin kvantne mehanike in fizike, astronomije, genetike, biokemije in psihologije.

 

UMETNOST PREŽIVETJA

 

Miha Berčič, Kako preživeti v ekstremnih razmerah?

http://www.s12.si/ekologija/razno-ostali-prispevki/1558-miha-bercic-kako-preziveti-v-ekstremnih-razmerah.html

(18:13) Zadnja leta je veliko govora o katastrofah, ki pa so večkrat medijsko potencirane in predstavljene na grozljiv način. Katastrofe se vedno bile in ljudje smo vedno našli odgovore na njih. Kljub temu, da so države na katastrofe pripravljene, je pomembno, da smo na njih pripravljeni tudi posamezniki. Po mnenju Miha Berčiča je v ekstremnih razmerah najpomebneješa psihološka pripravljenost posameznika, ki omogoča sprejemanje novonastalega stanja in znanje kako živeti ter sodelovati v skupini. Ključen je tudi pozitivni način razmišljanja oz. odločitev za življenje, ki posamezniku daje voljo in odgovore na izzive tudi v najtežjih življenjskih situacijah.

 

Dario Cortese: Kaj vse je hrana?

http://vimeo.com/42887123

Poznate samonikle, divje rastline in njihove pozitivne učinke na prehrano in zdravje človeka? Prehrana pa ni edini vir zdravja, poudarja Dario Cortese. Celo pomembnejši element, tako prehrane kot zdravja, naj bi bilo vsakodnevno gibanje, toplina človeških odnosov in pa nenehna radovednost – lakota po življenju.

 

ZELIŠČARSTVO, ZDRAVJE, DUHOVNOST

 

Beno Behrič: Za vsako bolezen rožca raste

http://vimeo.com/45133773

Zeliščar Beno Behrič močno verjame v moč narave, v moč zelišč. V intervjuju je z nami podelil mnogo koristnih napotkov o tem, kako jih nabirati, uporabljati, kakšen odnos imeti do njih. V zeliščih se skriva eterična moč, ki jo lahko človek izkoristi s pravilno uporabo in sistemom nabiranja: pravi čas nabiranja glede na lunine cikluse, letni čas ter čas v dnevu, ko je posamezna rastlina (oziroma njen del) najmočnejša. Ob sončnem

 

Maria Ana Kolman: Kaj je šamanizem?

http://vimeo.com/36073342

Šamanizem velja za najstarejšo filozofijo, psihologijo, religijo in medicino. Včasih razumljen kot starodavna tehnika, ki ne sodi v današnji način življenja, ravno v tem pogledu nosi pomembno sporočilo in pomen za današnji čas. Šamanizem temelji na prepoznanju, da je v kozmosu vse živo (zemlja, zrak, vsa živa bitja) in da se skozi to pretaka trojstvo vsega: materialno, duša in duh. Sodobni človek je osredotočen predvsem na materialno plat življenja…

 

Jože Vetrovec: Kakšna je dobra voda?

http://vimeo.com/38014298

 

“Voda je začetek in konec človeštva oziroma vsega življenja,” pravi Jože Vetrovec. Se kdaj vprašate kakšno vodo pijete? Vsaka voda namreč ni enaka. Sestavljata jo dva vodika in kisik, od kota vezi med elementi pa je odvisna kvaliteta vode. Glede na kot se namreč molekule vode različno vedejo – ene se zbirajo v grozde (klastre), druge pa so manj nagnjene k temu in tako bolj uporabne za človeško telo. Poleg tega voda nosi spomin, informacije in je tudi univerzalno topilo. Voda iz plastenke lahko prevzame (stopi) nekaj plastike ter zagotovo prevzame informacije plastenke. Prisluhnite ugotovitvam raznih poskusov, o vplivu informirane, namagnetene ter vrtinčene vode na rast rastlin in živali. Jože Vetrovec, urednik revije Misteriji in revije Zdravje, je v prispevku podelil svoje bogato znanje o tej pomembni tekočini.

 

 

OKROGLE MIZE

Okrogla miza Štafeta semen

http://vimeo.com/40216770

 

“Ne zlato , ne dragi kamni ne bodo dragocenost te dežele , ampak pošteni, pogumni in plemeniti ljudje”, so dejali in tako tudi živeli naši predniki. Zgodovino Slovencev ohranjajo tudi slovenska semena in ohranjajo Slovence iz roda v rod. Dobrih ljudi nas je v Sloveniji veliko, ljudi, ki znamo, zmoremo in želimo aktivno soustvarjati prihodnost na različnih področjih. Tudi tako, da si skupaj prizadevamo za ohranjanje slovenskih semen na POZITIVNIH…

 

Okrogla miza MB

 

  1. Martina Bavec – Pridelava hrane brez GSO

Peter Grčin DOBROTE SLOVENIJE –  Nove tržne poti

Katarina Hölzl – Forum socialnega podjetništva

Vesna Weinger – Pomen samooskrbe

Sandra Turnšek – Prezentacija GIZ EkoKrepko

 

 

Okrogla miza MS

 

Za  povezave na spodnje video posnetke okrogle miz iz MS, za snemanje in produkcijo za  družbeno odgovoren prispevek se lepo zahvaljujemo BK TV iz Maribora

 

http://www.youtube.com/watch?v=BRnx4OJ3BpY&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=1&feature=plcp
http://www.youtube.com/watch?v=ZIVCCacAry4&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=2&feature=plcp
http://www.youtube.com/watch?v=TlK6gKt9SUo&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=3&feature=plcp
http://www.youtube.com/watch?v=x1aHnWXGxEM&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=4&feature=plcp
http://www.youtube.com/watch?v=qQEyjLoxXzw&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=5&feature=plcp

Dejan Rengeo

http://www.youtube.com/watch?v=E4WA7lqkVbQ&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=6&feature=plcp

http://www.youtube.com/watch?v=7tNP2OgjquM&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=7&feature=plcp
http://www.youtube.com/watch?v=rCJjPLD39uk&list=UUwGDEaTU9_ABn24_LpjWrEA&index=8&feature=plcp
http://youtu.be/vjBZDzXGz8s

________________________________

 

 

Pozabljenje glede izvora in originalnosti osnovnih živil – uvod do Razkroja in Distopije družbe? ?

Video MarjanKomentirajte

Izhodišča za nadaljevanje oz. dopolnitev zgodbe  glede pozabljenja o izvornosti originalnih živil, ki potencialno vodi v uvod razkroja družbe znovič uporabljam odličen prispevek z naslovom Pod (hranjeni) Alenke Arko in ekipe Oddaje Preverjeno 
Opomniti velja ne le  na spervertiranost nasih okušalnih brbončic, pač pa tudi na očitno dejstvo, da smo kot bitja narave očitno povsem spervertirali vse nase čute in ne le sposobnost okušanja. Vprašajmo se kaj vse smo v svoji potrošniški vnemi sprejeli kot samoumevno ….denimo povsem uniceno mleko, GSO semena, pridelavo hrane, ki navkljub uporabi vse bolj sofisticirane tehnologije producira vse manj kvalitetne pridelke….. podobnih primerov je še dovolj.

Kulminacija razkroja družbe je tako  šele v vzponu in scenarij distopije nikakor ni nerealen .

Urban Death Projekt v Ameriki si prizadeva s predelavo človeških trupel v kompost gnojiti polja s pridelki za široko prehransko porabo : je res prišlo do tega ?


Več v objavi na Natural news TUKAJ

V cilju depopulacijske politike bomo poleg cepilnih programov soočeni še z marsikaterim grotesknim manevrom lastnikov. Dlje ko si bomo zatiskali oči ali zgolj čakali spremembo, trpkejša bo končno resnica.

Logična posledica, morda ta trenutek se donekje komičnih zablod otrok o izvoru hrane iz oddaje Alenke Arko, zna v kratkem prerasti v samoumevno sprejemanje umetne hrane, katera je očitno že lansirana med ljudi.

Umetna živila; umetna jajca, meso, siri, riž, sladila ; grotesknost z namenom?

Sicer vsebujejo neke rakotvorne zadeve, povzročajo demenco, ampak ne bomo se obremenjevali – je ceneje, če jih naredijo v laboratoriju, kot pa da bi imeli farmo kur, sirarno, mesarijo, posevek na njivi, vse pa pod pretvezo cenejše hrane za potrošnika.

Na prodajnih policah v tujini, pa tudi pri nas so se začeli pojavljati t. i. analogi, ponaredki sira in drugih živil. To na kratko pomeni, da je na primer sir brez mleka in salama brez mesa. Analogni sir  je tako izdelek, ki je narejen iz vode, mlečnih beljakovin in rastlinskih ter drugih maščob in aditivov, ki pomagajo, da je videti kot sir.«
http://www.jana.si/aktualno/zgodbe/Sir-brez-mleka-in-salama-brez-mesa.html

Znanstveniki razvili gensko spremenjeno kravo, ki proizvaja “človeško” mleko
https://www.youtube.com/watch?v=MKuXgyBJoAg
http://www.dailymail.co.uk/news/article-1372836/Scientists-develop-genetically-modified-cow-produces-human-breast-milk. html

Solution to the Global Food Crisis

(alo, meso iz človeških iztrebkov )

http://www.naturalnews.com/031344_plastic_rice.html

http://www.eface.in/beware-of-china-eggs-china-started-egg-production/

http://www.chinasmack.com/2011/pictures/beef-extract-additive-used-to-change-pork-into-beef.html

Distopija v filmu

1
v insertu Human dystopia
risanega otroškega filma Wall•e Wall•e Official Trailer
2
v filmu Idiocracy

Film pripoveduje zgodbo o dveh preprostih ljudi, ki sta sprejeta v tajni vojaški poskus mirovanja(hibernacije), ki gre po zlu. Prebudita se 500 let v prihodnosti, ko odkrijeta, da se je svet degeneriral v distopijo, kjer se je oglaševanje, komercializacija in kulturni antiintelektualizem  razmahnil in  povzročil enotno neumno človeško družbo, ki je brez individualne odgovornosti ali posledic.
Človeštvo  se upira  spremembam in ker so pozabili kaj je to biti  posameznik svobodnega neodvisnega razmišljanja,  še naprej ignoriramo svoje okolje, našo človeškost, posledično bomo na koncu potencialno  zadovoljni, samovoljni in nevedni ter krivi uničenja našega planeta, skupnega in edinega doma.

Zaključek

Živimo posledice naše skupne klime, ki jo na dnevni bazi soustvarjamo. Vedno znova so krize in revolucije prerazporejale resurze in bogastvo in vedno znova so eni ali dobivali nazaj ali izgubljali skozi celotno znano zgodovino. Zmagovalci pa in pisali zgodovino kot tudi krojili usodo premaganih ali tistih katerim so pač vladali. Fora po moje je v tem, da se vprašamo zakaj se te drame v osnovi dogajajo, da jih začnemo loviti za pravi konec. Tako pa še vedno gasimo požare, ne da bi vedeli v osnovi kaj jih zares neti. Skratka , predvsem se parcialno ukvarjamo z simptomi bolezni , katero sami raznašamo okrog.

Lahko pa naredimo marsikaj , kako ne, le problem vidimo z napacnega konca. To da se pricnemo smiselno organizirat je očitno pogojeno s tem , da dočakamo stanje streznenja ob trdnem pristanku na samem dnu. Problem torej ni razprodaja, vojne, lazi , elite, politika depopulacije s hrano …sama po sebi, pac pa naša nepripravljenost in nesposobnost sodelovanja . Distopija je potemtakem kvečjemo potencialni trigger za spremembe.

Mikrokreditiranje revnih z Grameen banko M. Junusa. V lepo folijo zavit brezkompromisen kapitalizem?

MarjanKomentirajte

Nobelov nagrajenec za mir  Muhamad Junus, ki je s svojo banko Grameen iz Bangladeša z nesebično pomočjo pomagal milijonom revnim ljudem po svetu. Podelitev nagrade in razglasitev nagrajenca v Oslu je odbor komentiral takole: “Trajnega miru ne moremo doseči, ne da bi velikanske množice ljudi našle način, kako se izkopati iz revščine. Mikrokreditiranje je eden izmed takšnih načinov, razvoj od spodaj pa služi tudi k napredku demokracije in človekovih pravic.”

 

Pa je to res?

Poglejmo navezave Grameen z DANONE,BASF,MONSANTO ter

dileme v vezi mikrokreditiranja v intervjuju z Dr. Vandana Shiva

[youtube=http://www.youtube.com/watch?v=Vf9ioT4iKcM]

Dr. Vandana Shiva je  Gospa, ki  se je srečala v rodni Indiji pred dvajsetimi leti z vsem kar danes imenujemo kmetijsko-prehrambena politika po načrtih multinacionalk. Monsanto je želel njeno rodno pokrajino spremeniti v prehrambeno suženjsko deželo. Gospa je izredno ostroumno in tenkočutno uspela razvozlati plan tajnih služb in v boj proti njim se je podala tako, da je sama hodila od polja do polja in indijske kmete prepričevala o hudičevem planu. Njena zmaga je bila veliičastna in ona je tista, ki je postavila svet pred novo premišljevanje. ”

http://en.wikipedia.org/wiki/Vandana_Shiva

Dopis Dr. Vandana Shiva Yunusu v vezi Monsanta

http://www.greens.org/s-r/17/17-15.html Continue reading →

Načrtovana pokvarljivost, zastarelost in hiperprodukcija izdelkov ne le ukrep izhoda iz krize, marveč politika mnogih podjetij in celotnih vej industrije

Video Marjan1 Comment

V obdobju velike depresije leta 1932 je ameriški borzni posrednik in trgovec z nepremičninami Bernard London kot izhod iz krize predlagal načrtovano zastarelost izdelkov. Ugotovil je, zgodovina pa se ponavlja, da ko so ljudje prestrašeni in panični, svoje imetje uporabljajo dlje kot po navadi. V obdobju razcveta niso čakali, da njihova naprava postane neuporabna. Zamenjali so jo prej, ker ni bila več moderna, tehnično napredna. Leta 1932 je  London objavil članek z naslovom Konec depresije s pomočjo načrtovane zastarelosti. V njem ameriški vladi predlaga, naj za vsak izdelek določi rok trajanja, po katerem bodo ti postali uradno mrtvi. Vlada naj umetno staranje strogo nadzira in izdelke s pretečenim rokom uniči. Novi izdelki bi drli s tekočih trakov, ljudje bi jih kot nori kupovali in gospodarstvo bi cvetelo.

Rešitev, ki jo je predlagal Bernard London, pa je že del našega potrošniškega vsakdana. Le da je bolje prikrita od njegovih nasvetov. Bernard je še predlagal, naj vlada obdavči tiste, ki uporabljajo stare stvari in s tem zavirajo gospodarstvo.

Načrtovane zastarelosti sicer niso uzakonili, dosegli pa so jo s tehničnimi prijemi. Je naključje, da se veliko naprav pokvari kmalu po pretečenem obdobju, zavedenem kot njena življenjska doba, oziroma začne »čudno« delovati, ko je na trgu nov, izpopolnjen model?

Programirana zastarelost ni skrivnost, je politika mnogih podjetij in celotnih vej industrije, mi pa ji še vedno nasedamo. Continue reading →

Naš vsakdanji strup – dokumentarni film avtorice Marie Monique Robin

Video Marjan1 Comment

Do srede 90. let prejšnjega stoletja se o povezavi teh bolezni s pesticidi sploh ni govorilo, pač pa so temu rekli »poklicne bolezni«, medtem ko so pesticide in druge strupe elegentno poimenovali »fitosanitarna oziroma fitofarmacevtska sredstva«, saj to zveni lepše kot »ubijalci«. Vendar pa je naziv ubijalci (-cidi) kar primeren.

Tudi zavarovalnica je morala o vzrokih povzročenih bolezni molčati. Šele ko je več epidemioloških študij jasno dokazalo vzročno povezanost raznih -cidov z rakomi n drugimi boleznimi, je tu pa tam kdo o tem sploh spregovoril.

https://www.youtube.com/watch?v=13uux_Sy9yc

Na žrtve pesticidov, ki so dobile hude bolezni, pa so komu kaj omenile, se je gledalo postrani. Ljudje niso obsojali kemikalij – ali njihovih izdelovalcev – ki so bolezen povzročile, temveč obolele, ker o tem ne molčijo. Če so žrtve pesticidov, herbicidov, insekticidov in fungicidov kdaj kaj omenile, so jim drugi kmetje očitali, da so same krive za rak, parkinsonovo bolezen, poškodbe živcev in anomalije krvi, češ, mi pa nismo zboleli … in nismo mi krivi, če si ti tako občutljiv. Skratka, agrokemična industrija je ustvarila situacijo, v kateri je stigma padla na žrtve in so se te posledično raje zavile v molk, kot pa govorile, kaj se jim je zgodilo.

Izdelovalci pesticidov so si – kot je njihova redna praksa – nadeli pohlevno ime Zveza industrij za varstvo rastlin. Gre za tipični white-washing 19 pohlepnih in neetičnih članic, med njimi gigantov BASF, Bayer, Dow, DuPont, Monsanto in Syngenta. Že od vsega začetka imajo planet za svoje igrišče in so tako danes vodilne tudi na področju genskega spreminjanja. Jemljejo pravico, da spreminjajo Naravo, živali, rastline in celo vaše telo, kot da je vse to njihova last.

Predsednik te zveze v kamero laže, da »ne obstaja nobena povezava med fitosanitarnimi sredstvi in nekaterimi boleznimi« (pri tem misli na rak, a tega noče naravnost izgovoriti), pa čeprav so nekateri kmetje hudo zboleli, ko so katero izmed teh sredstev vdihavali le en dan …

Continue reading →

Skupnostno naročanje kmetijskih pridelkov in hrane projekta Letni časi

Marjan2 komentarja

 Spodbujeni   z lani zelo uspelo idejo pilotnega projekta 4LetniČasi  se širom Slovenije vse bolj  širi trend zanimanja za skupnostna naročanja pridelkov, skupnostne njive in nasploh za sodelovanje v okvirih in po načelih skupnosti. Veseli smo, da smo del tega trenda.

Čeprav zima donekje še  kaže zobe,  ji vendarle počasi jemlje sapo. V Skupnosti Letni časi tako že pridno pripravljamo vse potrebno za novo setev in se hkrati veselimo našega prvega skupnega praznika v novem letu.

Toplo vabljeni v soboto 7. marca med 10 – 12h na semenj v Dvorec Sela na Zaloški 69 v Ljubljani, kjer vam bomo  pripravili   pestro in cenovno ugodno ponudbo.
Dobrodošli na našem skupnem prazniku Letni časi, kjer gradimo neposredno-direktno izmenjavo na zdrav način pridelane hrane in ostalih kvalitetnih dobrin, lepe, zaupanja vredne odnose in boljši in pravičnejši svet.
Pri nas lahko naročite svežo zelenjavo, sadje in druga živila ZA VSAK DAN, in če vam pride prav, lahko v času dostave manjkajoče pridelke dokupite v poljubni količini.
 

Film Hrana d.d. /Food, Inc

Video Marjan1 Comment

Čeprav je film Hrana d.d. / Food, Inc posnet v ZDA, je tudi za naše razmere še kako aktualen. Običajno se stvari z nekajletnim zamikom (ki se vedno bolj skrajšuje) pojavijo tudi pri nas.
Film prikazuje sodobno prehranjevalno verigo, v kateri je interes kapitala oziroma multinacionalnih korporacij zelo jasen. Vse za ceno dobička. Če dobiček zahteva, da piščanci na farmah v celotnem življenju sploh ne vidijo sonca, potem se tako tudi zgodi. Continue reading →