“Ekološka hrana, pridelana v Sloveniji, predstavlja le 0,2-odsotni delež v skupni ponudbi hrane, ki je v prodaji. Drugače tudi ne more biti, saj gre skoraj 90 odstotkov ekoloških subvencij za tako imenovano ekološko živinorejo na travinju. Preprosteje povedano, kmetje zaradi vabljivih subvencij namesto ekološke hrane pridelujejo ekološko travo.”

Več TUKAJ

Pri ekološkem kmetovanju so večini kmetov pomembnejše subvencije kot pa pridelovanje hrane. Po poročilu o stanju slovenskega kmetijstva iz junija letos je bilo v letu 2012 v ekološki nadzor vključenih nekaj manj kot 2700 kmetij oziroma »le« 3,6 odstotka vseh slovenskih kmetij. A že na tem vzorcu je jasno vidno, da je slovenska politika spodbujanja ekološkega kmetijstva ekonomsko vprašljiva. 2700 ekoloških kmetij je obdelovalo 7,2 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, a so zagotavljale le nekaj desetink odstotka hrane za slovensko tržišče. »Proizvodnje skorajda ni, posamezna kmetijska gospodarstva pa najdemo na vrhu seznama največjih prejemnikov proračunskih plačil.«»Plačila za ukrep ekološkega kmetovanja so v prvi vrsti namenjena varstvu okolja in niso vezana na proizvodnjo. Tega evropska zakonodaja ne dovoljuje.« Torej, ni važno, koliko pridelaš, samo da se držiš omejitev. Pomembne tržne presežke ustvarja le deset odstotkov vseh slovenskih ekoloških kmetov. Ostali pretežno živijo od subvencij, ki so tako bolj podobne socialnim transferjem kot pa ukrepu kmetijske politike.

Več v članku Staša zgonika Veliko denarja za malo pridelka TUKAJ

« Ekološka in po možnosti lokalna pridelava mora postati glavna usmeritev – ne zato, ker je moderna, temveč zato, ker je edina vzdržna», kar mislim že pove skoraj vse. Zame je stvar enostavna – ekopridelava bi morala biti standard, vsi kemični pesticidi in kemična gnojila pa na recept in konvencionalno kmetijstvo pod nadzorom. Ampak do tega bo verjetno še nekaj let minilo…)”

Več v intervjuju Vsi bi bili zeleni, ampak samo pobarvani na zeleno z Anamarijo Slabe TUKAJ Continue reading →