Iskalci resnice, aktivisti in duhovni aspiranti, če je fukus le na zunanjem svetu (obilje, prehranjenost, pravičnost, delitev dobrin…), če nimamo potrebnega razumevanja do vzročnosti za stanje sveta ter robnih drobnih fenomenov ter razvitih senzorjev za sprejemanje naravnih čudežev lahko pademo na past dezinformacij, tako lahko nevede in nehote širimo dezinformacije, ki so v nasprotju z našimi cilji, skupna očitna nujnost je torej fokus na notranji svet, vodstvo in intuicijo…..z eno besedo na ODGOVORNOSTI, vse skup pa očitno edin in edini smisel človekovega stremljenja.
Neprecenljivo:
Pravilna neposredna orientacija, direktna neposredna zaznava in dojemanje, intuitivno avtonomno odlocanje navezava na vir in generiranje lastnih misli ter prava,iskrena ljubezen brez new age pridiha kot edino varinato sferičnega , holističnega oz. celovitega dojemanja realnosti, ki je lahko pot rešitve vseh zapletov, pogoj za vse aktivistične dejavnosti na mikro kot makro nivoju
“Ko določeno število ljudi začne doživljati občutje miru, ali zdravljenja njihovih teles v nekem prostoru, se učinek prenese na skupnost, ki je izven prostora, kjer so ti ljudje. In tako zelo je precizen, da zdaj vemo, da so bili statistiki zmožni določiti natančno število ljudi, ki so bili potrebni, da so lahko zagnali oz. sprožili ta učinek.” – Gregg Braden
“Pri pravilnem dihanju naj bi bilo le 8-12 vdihov na minuto, a večina zdravih ljudi, tudi fizično treniranih, naredi 13-18 vdihov na minuto. To je veliko preveč. Prepogosto dihanje je posledica nepravilnega delovanja pljuč . Zaradi nepravilnega vdiha pljuča dobijo zelo malo zraka. Človek poskuša zagotoviti potrebno količino zraka na račun pospešenega dihanja, vendar se od tega le izrablja finalni aparat, organizem pa vseeno ne dobi potrebne količine zraka”. Katarzo Nishi
Pri učinkovitosti dihanja kisik ne igra glavne vloge…..pač pa ogljikov dioksid
CO2 inhibira škodljive učinke oksidacije. 6,5 % CO2 v krvi je meja med zdravjem in boleznijo. CO2 ne moremo zaužiti s hrano in pijačo, samo z zavestnim sproščenim dihanjem
Dihanje je edina od avtonomnih funkcij našega telesa, na katerega imamo zavesten vpliv.
20000 vdihov in izdihov dnevno!
Zavestno polno, počasno dihanja je najmočnejše orodje, ki nam ga je dala narava za ohranitev in povrnitev zdravja ter osebnostni in duhovni razvoj. Smo edina bitja na planetu, sposobna zavestnega dihanja, žal pa se večina človeštva teha ne zaveda
Čezmerno dihanje povzroči tudi za do 50% manjši premer krvnih žil in s tem pretok krvi. Zaradi s tem preveč iztisnjenega CO2, ,ki je potreben za sproščanje kisika iz rdečih krvnimi, sledi utrujenost, slaba koncentracija, zmanjšana produktivnost in slaba volja.
Ljudje, ki kronično čezmerno dihajo, ne poznajo povezave med dihanjem in zdravjem, naučili pa so se živeti z zmanjšano energijo in slabšo telesno kondicijo.
Deloma povzeto po knjigi Dober dih
“Tako kot presežek kalorij škoduje presnovi, tako tudi kisik lahko predčasno poškoduje tkiva, ker ustvarja preveč prostih radikalov. To so visokoreaktivne in uničevalne molekule, ki poškodujejo maščobe v celičnih membranah, beljakovinah in molekulah DNK. Tudi med dihanjem lahko ustvarimo nekaj prostih radikalov, ki lahko v našem telesu naredijo precej škode. S pravilnim dihanjem pa lahko to zanesljivo preprečimo in poskrbimo za zdravje, boljše počutje in telesno pripravljenost. “https://www.dobrezgodbe.com/zdravo-zivljenje/patrick-mckeown-mrzlicno-sem-iskal-resitev-za-svoje-zdravstvene-tezave-jo-nasel
Učinki poglobljenega dihanja:
“S študijami so do sedaj že dokazali številne pozitivne učinke določenih dihalnih tehnik ( npr. poglobljeno trebušno dihanje, jogijsko dihaje,..) na zdravje človeka.
Mednje sodijo:
– izboljšanje delovanja centralnega živčnega sistema
– zmanjšanje koncentracije pokazateljev stresa ( kortizol, laktat)
– povečanje koncentracije antioksidantov (snovi, ki nas ščitijo pred negativnimi učinki prostih radikalov v telesu)
– izboljšanje imunskega sistema
– zmanjšanje celokupnega holesterola in LDL holesterola
– izboljšanje pljučne funkcije@
– znižanje visokega krvnega pritiska in uravnavanje krvnega sladkorja
– izboljšanje rasti mišic
– zmanjšanje anksioznosti (napetosti)
– ublaženje depresivnih stanj
-izboljšanje spomina in koncentracije
– izboljšanje splošne zmogljivosti in vitalnosti
– zmanjšanje oz. odprava nespečnosti”
Če drži prvo, potem je dvomiti izraz kritične razsodnosti in učljive radovednosti kar pa je v primerjavi z verovati ravno nasprotno. Slednje je potemtakem togo ponavljanje lastnih ali zunanjih vzorcev .
Spraševati in dvomiti je zdravo, če to počnemo z namenom globljega razumevanja določenega področja ali znanja.
Vendar, če postane dvom osnovni princip iz katerega izhajamo potem to postane bolezen in samo še en ekstrem. Tudi dvomljivci so lahko fanatiki. Najbolj smešno je pa, da takšni dvomljivci nikoli ne podvomijo v lastne zaključke
In če želiš vstopati v enost moraš spraviti najprej vse skrajnosti v sebi v ravnovesje. Tako moraš seveda si upati iti v vsako skrajnost do konca, nato pa obema skrajnostma dovoliti,da se naravno periodično pojavljata, kot to vodi energija.
Če bi pa izhajal iz vidika vere: so nekateri polnih ust, da oni ne verujejo, da so racionalna bitja. Ampak če imaš na avionu ateista in vernika, eden pač veruje da bo “bog” poskrbel za njega, drug pa veruje v avion ali pač v pilota. Še vedno pa oba verujeta v nekaj.
In spet, če nekdo v vse kritično dvomi, ga ta dvom lahko ohromi in omeji, saj vse novo kar želi do njega, ne more priti do njega, saj obsedeni dvomljivec k sebi ne želi ničesar spustiti, saj se boji kaj bi to lahko bilo?
Ampak kako bo zvedel kaj to je, če vnaprej obsodi ali se boji nečesa kar še ne pozna?! In tako tudi skeptik in dvomljivec ostane zapornik svojega starega omejenega že davno izrabljenega sveta, v katerega ne more vstopiti to novo, ki je že dolgo čaka pred vrati in mu dvom ne dovoli vstopiti.
In vera ti da zmožnost da skočiš v prepad brez padala, ker enostavno veš da to moraš, kljub temu da ne veš kaj te tam spodaj čaka. In ta odločitev te čaka najverjetneje na večih življenjskih področjih. Večina ljudi to vero za tak korak išče vsepovsod, v okolici, v religiji, v družbi, v sistemu …. , a izvorna vera je lahko edino le v tebi. In vsak, ki je to “vero” našel kjerkoli izven in še ne v sebi, jo bo nato vsiljeval vsakemu in vsemu, kot edino pravo pot, vse druge pa bo dajal v nič, a edina prava pot je lahko le vsak sam sebi.
Občutje, ki ta dvom spremlja, pa je negotovost ali celo strah. Ko hodiš po temnem meglenem gozdu k cilju, je vsak korak negotov, ker nimaš jasne in enoznačne informacije. Pri bolj zapletenih rečeh dvom spremlja vsako nerazumevanje delovanja nečesa – kdor ne razume npr. delovanja avtomobila, temu čuden zvok povzroči kup možnih odgovorov, celo fantazijskih in noben od njih ni gotov. Kar pa ne velja za avtomehanika, ki avto obvlada v drobovje. Glede reči, ki so nam izkustveno povsem nedosegljive, naprimer preteklost, svet prek našega “plota” ki nam ga rišejo mediji, pa je dvom celo nekaj nujnega, prepričanje ali vera da je tisto res, pa spada v patologijo.
Vendar pa če ne dvomiš, še ne pomeni, da si ovca. Lahko tudi samostojno in avtentično živiš svoje življenje in se ne ukvarjaš z dogmami, ideologijami in prepričanji.
(sestavek je nastal na podlagi forumske debate in ni avtorski)
V sestavku Čudotvorni in skrivnostni ORMUS elementi na https://marjankogelnik.wordpress.com/2018/04/23/3092/
lahko v objavi knjige ORMUS-Modern day alchemy o zraku kot viru Ormus elementov čitamo zgornje
ORMUS elementi so monoatomski minerali z znacilnimi superprevodnimi lastnostmi pri normalni telesni temperaturi.
V kolikor je superprevodnost navzoča v telesu ( rastline, živali ali človeka ) se v slednjem odrazi kot povečan energijski pretok vsake posamezne žive celice telesa in s tem pomembne zivljenske dobrobiti, na ravni vsake celice se namrec z spodbujeno superprevodnostjo Ormus elementov poveča sposobnost moči v izgradnji, obnovi in vzdrževanju celotnega telesa.
Superprevodnost je do pred nedavnim bila sposobnost določenih materialov v zelo hladnem okolju absolutne ničle tj. -273 st. C. prevajanja toka brez električnega upora, ko se energija ne troši za segrevanje vodnika.
Za Ormus elemente je značilna tudi magnetno levitacija. V prisotnosti magnetnega polja Ormus elementi namreč levitirajo.
OZAVESTIMO GRACIOZNOST POSAMEZNEGA DIHA “Z enim samim vdihom vnesemo 10 na 22 atomov, to je število z 22 ničel. Ta ogromna količina surovin iz vesolja se razporeja na vsak kotiček našega telesa, v možganske celice, srca itd. Ko izdihnemo , izpuščamo 10 na 22 atomov, ki prihajajo iz vseh delov našega telesa. To pomeni, da dobesedno izdihavamo dele svojega srca in možganov ter tkiv v ledvicah in tako gledano nenehno in na intimen način delimo naše organe drug z drugim – dobesedno! To ni mišljeno metaforično, v pravem pomenu besede mi drug z drugim nenehno in intimno delimo organe. ” – Deepak Chopra
Ozemljitev je preprost postopek zmanjševanja električnega naboja z vzpostavitvijo stika z Zemljo. Bosa hoja po plaži je primer ozemljitve za ljudi. Vsak presežek elektronov v telesu se enostavno prenese na Zemljo. Vsak primanjkljaj se lahko nadomesti z “izposojanjem” elektronov iz Zemlje.
Toda rastline v lončkih nimajo tega razkošja. Same v svojih lončkih so odrezane od tega blažilnega učinka. Še huje pa so lahko v bližini virov močnih električnih polj, kot so vtičnice, razsvetljava itd.
Z zagotavljanjem električne poti od zemlje v lončkih do Zemlje se lahko ta proces ohranjanja življenja ponovno vzpostavi.
Ko ste namreč posadili rastlino ali jo odstranili iz zemlje, ste jo odklopili od zemlje in vseh zemeljskih elektronov, ki jih rastlina potrebuje.
Ko posadimo rastlino, zlasti v plastične lončke, in jo postavimo na neprevodno površino, postane le ta izolirana, kar povzroča zastoj v rasti.
Za zaustavitev zastoja rasti morate ponovno povezati rastlino z njenim naravnim okoljem – zemljo.
Primer iz lastne prakse
Sadika zelene na levi je čakala na presaditev v topli gredi, kjer je preko lončka imela stik z Zemljo Desna sadika pa ni imela stika z blagodejnostmi Zemlje, ker sem jo imel na polici v sicer podobnih pogojih glede toplote in vlage ter svetlobe.
Dodaten argument tudi to, da sem levo sadiko prepikiral vsaj teden dni kasneje, privoščil pa si jo je medtem še en lačen polž.
Prepričan sem, da bi bil očiten efekt, da bi vse sadike iz semen vzgajali v kovinskih konzervah, ki bi bile s skupno bakreno žico povezane na standardni pocinkani valjani trak, ki je ozemljen/zakopan v tla.
Izkušnje namreč kažejo, da ne glede na uporabo vrste lončka za vzgoj sadik (plastične,glinene,šotne,keramične,kovinske itd. ), ob isti kulturi, semenu, zemlji, voda in gnojivu, orientaciji in osvetljenosti izpadejo daleč najbolši rezultati z čim starejšimi in zarjavelimi železnimi konzervami 800mm
Podobno dokazuje test spodaj v videu
https://www.youtube.com/watch?v=Vi5gF_1TPxc
Teorija Elektrokulture
Elektrokultura je skupina tehnik, ki uporabljajo elektriko in magnetizem za pomoč pri rasti rastlin. Rastline so namreč občutljive na elektriko in magnetizem. Izboljšana rast rastlin, kakovost in povečani pridelki so nekateri od opaznih učinkov. Tehnologija se lahko uporablja tudi za zaščito rastlin pred škodljivci in boleznimi.
Metoda je bila teorija v 18. stoletju, toda do leta 1930 so jo Nemci in Francozi uporabljali na stotine hektarjev naenkrat. Ko je prišla vojna, sta Francija in Nemčija z metodo prenehali, vsi zapisi in podatki pa so bili uničeni. Mnogo let kasneje so ljudje začeli eksperimentirati do neke mere uspešno.
ref. https://agni-culture.weebly.com/electroculture.html
Dodatno
Zemljenje ali Stik človeka in zemeljskih tal ter posledice pomanjkanje stika z Zemljo
Bojim se, da kali yugo razumemo precej poenostavljeno. Nasploh imamo ob tem pojmu asociacije na dark age, pozabljenje, Čas nemirov, groženj, strahu, doba prepirov, hinavščine in vojn.
Zaključki o vprašanju kali yuge so nekako v tem stilu :
– Vedno slabše bo in prej se boste sprijaznili s tem bolje bo in
– Poteka čas čiščenja kot priprava na vmesno zlato dobo, zato je tako kot je.
Skratka vse to se sliši že precej zlajnano.
In vprašanje je na mestu. JE KALI YUGA RES ZGOLJ TO ZGORAJ POVEDANO?
Če malce razmislimo, res se nahajamo v skrajnem individualizmu, ki ga zaznamuje brezumno potrošništvo in ostale neljube posledice le tega.Vedeti pa moramo, da smo izšli iz tradicionalnih družbenih okvirov, kjer je individuum bil popolnoma podrejen tradicionalnemu kolektivnemu. In tako je še marsikje po svetu kjer se proces odcepljanja od skupnega še ni pričel. Lahko bi rekel celotni islam je še vedno v tej fazi. In prihaja nad Evropo btw.
Civilizacija po individuumih išče svojo izgubljeno identiteto skupnega, tistega odkoder je izšla in pustila za sabo kot nekaj manj vrednega. Zaradi tega tava in se v svojem iskanju identitete neprenehoma sooča z lastnimi zablodami in brezupnim reševanjem svojih težav.
Smo v nekakšni pubertetniški fazi razvoja, ko skozi lastno nebogljeno neumnost ogrožamo sami sebe.
Kali yuga potemtakem ni nujno edino definirana enoznačno kot doba teme, pač pa predvsem samoodgovornega povratka h koreninam skupnosti preko izkušnje ločenosti?
Glede na članek Maybe This Isn’t the Kali Yuga After All se je Kali yuga končala leta 1700, tako, da se sedaj počasi dvigamo v bolj svetla področja bivanja, tako duhovno, kot tudi posledično materialno.
“Kali Yuga je v skladu s hindujskimi spisi doba demona. “Demon” je sila, ki nasprotuje celotnemu duhovnemu znanju in prinaša dolgo Temno Dobo materialnosti. Z vrhuncem Kali Yuge pride do končne razpustitve, ki pripravi pot za rojstvo novega cikla, imenovanega Mahayuga. Mahayuga v celoti traja več kot 6000 let. Kali Yuga tako predstavlja četrto oz. zadnjo fazo Velikega Aeona. Trentuno je pred nami še več kot tisoč let Kali Yuge, preden bo nastopila nova Zlata Doba; dejstvo je, da do takrat ne bo ostalo nič od naše sedanje civilizacije.
A vendar, če preučujemo Knjigo Zakona v luči t.i. precesijskega obdobja, katerega zadnja faza je apokaliptična Kali Yuga, postane jasno, da, kolikor se knjiga ukvarja s časom, opisuje sedanji čas. Ta čas je zadnja faza razpustitve Velikega Aeona. Knjiga potem ponuja ključe za Iniciate. Ti ključi omogočajo preživetje (duše) v dobi razpustitve – v duhovnem smislu. Pri proučevanju te knjige je potrebno zelo skrbno razločevanje: kajti razodetje, ki je skrito v besedilu, ni produkt Crowleyjevega uma, po drugi strani pa vsebuje tudi elemente oz. dele, ki so produkt vpliva njegovih vztrajnih misli in zahtev (to je razlog za veliko zmedo kar se tiče interpretacije Knjige Zakona o.p.p.)
Stela Razodetja je talisman, ki je leta 1904 odklenil 93 Thelemitski Current ali tok. Pri tem sta bila glavna akterja Aleister in Rose Crowley.
Stela Razodetja je pogrebna stela pomembnega egipčanskega svečenika Karnakovega templja v Tebah, ki je živel okoli 700 pr. n. št.. Svečeniki pod okriljem tega templja so se imenovali Ankh af-na-khonsu, »Življenje in duša Khonsuja«.
Khonsu je egipčansko božanstvo ali Neter, ki so ga častili v Tebah, in je še posebej povezan z Luno. Luna je bila povezana s štetjem časa. Tukaj ni treba iti dlje v zgodovinske podrobnosti. Pomembno je, da se je duhovni zakon, zakodiran v pogrebni steli Ankh af-na-khonsu-ja, približal koncu dolgega obdobja starodavne egipčanske civilizacije. V naslednjih tisoč letih je bil njihov jezik popolnoma pozabljen. Tudi v helenističnih časih so starodavne egipčanske bogove preučevali zgolj na akademski ravni. Crowleyev sprejem Knjige Zakona leta 1904 je hkrati sovpadel s koncem obdobja romantike v Evropi in z nepričakovanim pojavom Temne Dobe, ki je bolj grozljiva kot katero koli drugo obdobje v zgodovini.
Ob začetku te Temne Dobe, ki jo zaznamuje mehanizirano orožje, namenjeno pobijanju mase, je izgubilo življenje nešteto ljudi. To so žrtve industrializacije, žrtve 1. in 2. svetovne vojne in ‘nevidne’ vojne, ki še traja. V tej vojni so uporabljena psihološka in tajna orožja. In tukaj se nahajamo danes.”
(Oliver St. John, prevod S. Bertalanič)
Samozdravljenje so poznala domala vsa tradicionalna ljudstva sveta. Znanje in veščine samozdravljenja je bilo v domeni ožje skupnosti, družine in posameznikov, ki so si morali znati pomagati sami v dani situaciji specifične potrebe. Ker so živeli skladno z naravo so potankoma poznali načine, sredstva in oblike samopomoči. Krasen primer samozdravljenja so poznali tudi naši neposredni izvorni naravoverski predniki – Staroverci, katere je opisoval Pavel Medvešček
Zaradi vseh pravil in pritiskov pa je v telesu sodobnega zahodnega človeka ogromno napetosti. Ker se zaradi tega v telesu ne počutimo več dobro, začnemo »bežat« v mentalni svet.
Osebno sem se zlomil medtem, ko sem se razdajal v raznih “”humanitarnih iniciativah in projektih za lepši svet” ter vmes pozabil nase ter večinoma zavesti prebil zgolj v glavi.
Tako sem tudi jaz sem izkal in probaval razne nacine kako opolnomocati telo in um ter sanirati kakšne težave .
Prakticiral peroksid ( kisikova terapija ) in koloidno srebro ter zeolit in zdravilno glino oralno, konopljine variacije ( endokanabinoidni sistem) oralno, analno, Lugolovo raztopino , orgonite ( zaščita pred tehničnimi sevanji), ozemljevanje, presnojedstvo , striktno eko prehranjevanje, krajsa obdobja postenja , intenzivni trening za tekaški maraton….itd.
Največje efekte v najkrajšem času pa dosegel z dihalnimi vajami in mrzlo vodo.
Domače instant kopanje v ledenici v decembru 2018
Že četrti teden dela po Wim hof metodi mi po zaslugi prijatelja Emila, ki me je uvedel, tako v aprilu 2018 prinaša:
– Miselni tok in verbalizacija je spet tekoča in brez zatikanja
– Manj me mrazi čez dan
– Po menjavi amalgamske zalivke nimam več obremenjujoče toksemije kot sem poprej
– Občutno sem bolj zbran in buden
– Lahko se zanesem na notranjo uro
– Imam več energije
– Slabega počutja in pomanjkanja zraka ni več
– Z zadržkom daha naredim 42 sklecev (pred vadbo sem jih delal po 20-25)
– Tuširanje z mrzlo vodo mi ni noben problem oz. med tem vse bolj uživam razen po glavi (lasišču)
– Prešle so jutranje bolečine križnega dela hrbtenice
– Ne čutim več nobene potrebe po alkoholu (se niti ne spomnim, čeprav tudi poprej lih nisem kaj dost) oz. mi ne paše
Menim, da sem spontano saniral tudi staro poškodbo po padcu s kolesom, lajšajo pa se mi tudi efekti krčnih žil.
Spoznal sem celo več .
DIHANJE JE VEČ KOT LE IZMENJEVANJE PLINOV – OZAVESTIMO GRACIOZNOST POSAMEZNEGA DIHA
“Z enim samim vdihom vnesemo 10 na 22 atomov, to je število z 22 ničel. Ta ogromna količina surovin iz vesolja se razporeja na vsak kotiček našega telesa, v možganske celice, srca itd. Ko izdihnemo , izpuščamo 10 na 22 atomov, ki prihajajo iz vseh delov našega telesa. To pomeni, da dobesedno izdihavamo dele svojega srca in možganov ter tkiv v ledvicah in tako gledano nenehno in na intimen način delimo naše organe drug z drugim – dobesedno! To ni mišljeno metaforično, v pravem pomenu besede mi drug z drugim nenehno in intimno delimo organe. ” – Deepak Chopra
Zrak, ki ga vdihujemo ne vsebuje le kisik potreben za naše celice, pač pa tudi ti. prano, orgon oz. ORMUS ali z drugimi tradicionalnimi izrazi ( ki, chi, ponekod tudi mana ali sveti duh) poimenovano življensko energijo, od katere je odvisno vse živalsko in rastlinsko ter človeško življenje
Vzporedno z tehniko dihanja torej velja obvezno poglabljati zavedanje o pomenu poglobljenega dihanja.
Dihalne vaje z dihanjem na nos imajo lastnost absorbcije Ormusa iz zraka. Po tem smo ne le kisika temveč tudi srebra, zlata in ostalih elementov v Ormusu deležni v obliki ki telesu, zavesti in vsem ravnem našega bitja prinaša več kot si lahko sploh predstavljamo
Prioritetno zato nasploh obuditi :
– zamaknjeno čutenje igrivosti otrok
– primarnost nedolžnosti, radovednosti,
– naveze na primarne cikle in naravne elemente,
Za pot nazaj domov, k sebi, mimo privzgojenih avtomatiziranih vzorcev dojemanja in delovanja, takšnemu kot se lahko le slutimo, popolnemu celostnemu nepotvorjenemu bitju svetlobe z neposrednim zavedanjem , zaznavo , dojemanjem brez na pamet naučene papagajščine raznih učenj (predvsem duhovnih, ideološko religioznih in tudi znanstvenih…) , ki jim brezpogojno in nekritično sledimo, potrebno predhodno zagotoviti
1.Uglasitev z zemljo
2.Uglasitev na sonce
3.Uglasitev na vodo
4. Uglasitev na zrak
https://www.facebook.com/marjan.kogelnik/videos/2087995367890188/
Stik Zrak, voda, sonce in zemlja v Kolpi decembra 2018
Edino z celostnim samozdravljenjem pridobljeno prisebnostjo in ob polnokrvnosti šele lahko pričnemo snovat nekaj lepšega in polnejšega zase in svoje potomce ter planet.
Najprej je treba v ospredje postaviti lastno opolnomočenje, imunost in celostnost, le tako lahko namreč uspemo posledično na katerikoli področju osebnega in skupinskega angažmaja.
Razviti nam je potenciale, o katerih večina sanja, karizmo, odločnost, voljo, neumornost, skupinsko koherenco.
Najti nam je optimalno kombinacijo vedenj in praks za povrnitev celostnega potenciala sposobnega se spoprijemati se z vse bolj zahtevnimi in spremenjljivimi okoliščinami ter doseganja višje ravni ravnovesja na duhovnem, mentalnem , čustvenem in fizičnem aspektu in potem se stvari postavijo v drugačno bilanco
Napol pacienti , osiromašeni in nesrečni ter v neprestani vloge prestrašene žtve pač nismo za kaj drugega kot pa za kanonfuter in poskusne zajcke farmaciji, politiki….in drugim slučajnostnim in sistemskim manipulantom
Pri ventilaciji – 40 globokih vdihov in izdihov skozi usta se izdiha toliko co2, da zaradi nenadnega pomanjkanja co2 v krvi tudi obilje kisika NE more priti v tkiva in ostane v krvi. Potem sledi dolgo (1 do 3 minute) zadrževanje diha, takrat telo izloči v kri veliko co2 (ki nastaja ves čas), to pa je (ker ga ob zadrževanbju diha ne izločamo) sprožilni signal, da kisika v tkivih manjka in se pospešeno kisik seli iz krvi v organe. Zadrževanju diha sledi globok vdih in zrak se kakih 20 sekund zadrži v pljučih. To je en cikel, sledita lahko še dva, potem se pa se diha normalno.
Ob tem dogodku se sprožijo razni hormoni, kri menda za trenutek postane bolj bazična, skratka, govora je o sprožitvi mehanizma “boj” ali “beg” in telo je, na primer, bolje pripravljeno tudi na mrzlo vodo (ali kako drugo večjo spremembo). Toliko sem pač prebral, in iz tega sledi da pri predolgem hitrem in globokem dihanju človek lahko postane omotičen- ker tkiva dobivajo premalo kisika, v krvi pa je zaradi izdihavanja vse manj co2.
Povzeto po zapisu Dusan Jez a
Na medceličnem nivoju pa prihaja do pospešeno izmenjavo plinov, kar omogoča celično čiščenje in močno dovajanje kisika v celicah. Celice se v Kumbhaki napolnijo s Prano – življensko energijo. Zato smo po praksi Kumbhake popolnoma vitalizirani.
Kadar zadržujemo Kumbhako zavestno, mehansko vplivamo na pospeševanje procesa raztrupljanja in na povečevanje dovajanja kisika in življenjske energije v celicah.
Daljši čas, ko zadržujemo Kumbhako, večji vpliv to ima na:
Povečevanje dihalne kapacitete,
Povečevanje koncentracije,
Umirjanje uma,
Dovajanje kisika v celicah,
Pospeševanje razstrupljanja,
Pomlajevanje vseh tkiv in organov ter upočasnjevanje procesa staranja. Zadrževanje diha povečuje izkoristek kisika, povečuje toleranco na CO2 in stimulira telo, da aktivira mehanizme za prenos kisika.
Bistvo zadrževanja diha na prazna pljuča je znana praksa iz Yoge. Zadrževanje diha (Kumbhaka)
“Kumbhaka je Sanskrtska beseda, ki v prevodu pomeni “zadrževanje diha”.
Je dihalna tehnika, ki se uporablja samostojno ali v kombinaciji z drugimi dihalnimi tehnikami, med prakso asan ali kot priprava za meditacijo. Kumbhaka povečuje toploto v telesu in nudi veliko dobrobiti tako na fizični kot na mentalni ravni.
Kadar ustavimo dihanje in zadržujemo dih ustavljamo tudi vse procese v telesu, tudi staranje. Na medceličnem nivoju pa prihaja do pospešeno izmenjavo plinov, kar omogoča celično čiščenje in močno dovajanje kisika v celicah. Celice se v Kumbhaki napolnijo s Prano – življensko energijo. Zato smo po praksi Kumbhake popolnoma vitalizirani.
Jogijijski spisi pravijo, da vsak človek živi toliko dolgo, koliko mu je določeno število vdihov in izdihov. Jogiji, ki redno izvajajo Kumbhako, transcendirajo čas, zmanjšajo število vdihov in izdihov na minimum in si podaljšujejo življenje. Jogi lahko živi tudi do 200 ali več let. V stanju mirovanja in zadrževanja diha se vsi procesi v telesu upočasnijo, uporabljamo minimalno energije za preživetje in skorajda ustavimo procese staranja.
Obstajajo dve vrsti Kumbhake:
Antah Kumbhaka – zadrževanje po vdihu, na polna pljuča,
Bahya Kumbhaka – zadrževanje na koncu izdiha, na prazna pljuča.
Obstaja še Sahaja Kumbhaka, ki pomeni zadrževanje diha v stanju popolne umirjenosti, kar pomeni, da vdiha in izdiha skorajda ni. Naslednja stopnja je Kevala Kumbhaka, ki je blizu stanja osvoboditve – Samadhi. V tem stanju izvajamo Kumbhako spontano, na katero koli točko vdiha in izdiha.
Danes raziskave kažejo, da je veliko bolezni povezanih z blokadami življenjske energije – Prane v telesu.
Z izmeničnim dihanjem Nadi Shodanam in z Antah Kumbhako omogočamo čiščenje energijskih blokad v telesu in s tem boljši pretok Prane, kar omogoča hitreje zdravljenje že obstoječih bolezni in preperečevanje nastanka novih. Pranajama in Kumbhaka sta še posebej efektivni pri diabetesu, pri različnih avtoimunskih in kožnih bolezni.
Kumbhaka izboljšuje koncentracijo, vitalizira um in telo, čisti toksine in umirja um.
Kumbhako je treba učiti po nekaj mesecih redne vadbe osnovnih dihalnih tehnik kot so: trebušno dihanje, prsno dihanje, polni jogijski dih, Kapalabhati, Ujjayi dih.
Najprej učimo Antah Kumbhako (zadrževanje po vdihu).
Zadrževanje diha more biti vedno prijetna izkušnja. Na začetku zadržujemo dih toliko časa, da nam je še prijetno in spontano. Če začutimo povišan srčni utrip, pomeni da pretiravamo. Pri praksi Kumbhake bi se moral srčni utrip zmanjševati in ne povečevati, um pa umirjati.
S prakso Kumbhake bomo v njej vedno bolj uživali in jo zadrževali dalj.
V Kumbhaki želimo občutiti stanje globoke relaksacije in zavedanja.”
(povzeto po Ana COLJA)
A ta kisik je le v krvi , v tkivih pa ga je hkrati lahko se vedno dosti manj ali premalo da bi denimo lahko govorili o kisikovi terapiji. To da pride do omoticnosti gre povezovati s kisikom a ne nujno z prežetostjo kisika v tkivih in celicah.
Kisik ni le najbolj pomemben, temveč tudi najbolj redek element in njegovo pomanjkanje je vzrok za večino kroničnih bolezni sodobnega časa!
Nasičenost kisika v krvi oz. saturacija imam 100% po zadnji meritvi . Vprašanje pa je; ALI JE VISOK PROCENT SATURACIJE TUDI ZADOSTEN POGOJ ZA ZADOSTNO PRESKRBO CELIC S KISIKOM?
“Nasičenost kisika v krvi pove delež zapolnjenosti hemoglobina s kisikom, pri stoodstotni nasičenosti je ves hemoglobin v krvi do konca zapolnjen s kisikom (v krvi se hemoglobin nahaja v eritrocitih, na vsako molekulo hemoglobina pa se lahko vežejo do štiri molekule kisika). Če smo zdravi in normalno dihamo, se v pljučih kri napolni s kisikom praktično do roba – nasičenost kisika je v arterijski krvi normalno nekje med 95 in 100 odstotki. Arterijska kri potuje do tkiv, kjer se del kisika porabi (zanimivo, da tkiva ne “podihajo” vsega kisika iz krvi, ampak le približno eno četrtino) in nasičenost venozne krvi, ki prihaja nazaj v pljuča, je le še približno 70 odstotkov”
“Kisik omogoča pretvorbo hrane (glukoze) v energijo življenja, ki jo potrebujemo za gibanje, prebavo in presnovo, dihanje, srčni utrip, toploto …
Pomanjkanje kisika v tkivih, ki ga opredeljuje pojem hipoksije, je eden od najbolj pogostih vzrokov ali posledica velikega števila bolezni. Torej je treba zagotoviti zadostno količino kisika v periferna tkiva in celice, kar zagotovi njihovo preživetje, okrevanje in dobro delovanje.
Kisik je nujno potreben za odstranjevanje odpadnih snovi, ki nastanejo v telesu. Več kisika v vsaki celici omogoča oksidacijo škodljivih snovi in s tem prepreči, da le te z odpadki ne zadušijo lastnih celic.”
Kisik je nujno potreben za srce in možgane, ki imajo konstantno in povečano potrebo po njem.
Kisik izboljša zmogljivost in aktivnost nevronov ter poveča vse mentalne sposobnosti.
Po mnenju nekaterih raziskovalcev je kisik eden od načinov za preprečevanje demence in nevrodegenerativnih bolezni (Alzheimerjeva bolezen).
Vzrok zmanjšane oskrbe srca in možganov s kisikom, je ponavadi zaradi zadrževanja v zaprtih prostorih, v zmanjšani količini kisika v zraku v mestih ter povečani količini ogljikovega monoksida …
Z zagotavljanjem dodatnega kisika našim celicam se poveča budnost, mentalne sposobnosti, spomin in inteligenca, hkrati pa zmanjšamo možnost srčnega napada ali kapi.
Zmanjša se tudi možnost za razvoj demence, dodatek kisika pa povečuje možnosti za zdravljenje alkoholizma, saj povečuje izločanje strupenih snovi iz telesa, ki jih ni mogoče enostavno izločiti preko znoja.
“Posledice oksidativnega stresa
Blage oblike oksidativnega stresa so pospešeno staranje kože, slabšanje imunskega sistema, zmanjšanje telesnih sposobnosti in vplivi na živčni sistem. Hujše oblike povečane količine prostih radikalov in s tem oksidativnega stresa pa lahko vodijo v povečanje tveganja za razvoj rakastih obolenj, bolezni srca in ožilja, ateroskleroze in podobnih težjih obolenj. Pri vsem tem pa je najhujše, da na kratek rok kakšnih bistvenih sprememb sami ne opazimo. Celice začnejo počasi »rjaveti« in odmirati. Šele ko nastopijo resne težave pa jih opazimo tudi sami, velikokrat prepozno. Ko celica enkrat ni sposobna sama popraviti škode, ki nastane zaradi delovanja prostih radikalov, se degenerira oziroma propade. Škodljivo delovanje oksidativnega stresa lepo opazimo tudi v naravi kot je rja na železu ali pri potemnjenem ogriženem jabolku. Enako rjavijo naše celice, ne da bi to opazili.”
In takole nasplosno o učinku poglobljenega dihanja:
“S študijami so do sedaj že dokazali številne pozitivne učinke določenih dihalnih tehnik ( npr. poglobljeno trebušno dihanje, jogijsko dihaje,..) na zdravje človeka. Mednje sodijo:
“Darwinova teorija določa, da je namen življenjskega boja le preživetje, ne določa pa sredstev, ki naj bi se uporabljala, da pridemo do tega cilja. V bitki, kjer je cilj golo preživetje, je seveda vse dovoljeno. Namesto uravnavanja naših življenj z zakoni etike in morale neodarvinizem vsiljuje neizogibnost civilizacije, ki jo določata »imaš« ali »nimaš«. Torej tisti, ki imajo več, to tudi zaslužijo. Ne ukvarja se z dejstvom, da ima vse na tem svetu svoje posledice. Posledice darvinistične kozmologije pa so za človeka katastrofalne.
S knjigo Razvoj vrst je meščanski sloj lahko opravičil svoje sebično vedenje tako, da se je skliceval na univerzalne zakone narave. V imenu upoštevanja zakonov narave je bilo možno opravičevati surovo izkoriščanje delavcev in imperialistične vojne v tujini.
Kot politični instrument je darvinizem vedno poveličeval tekmovalnost, premoč in nasilje
na škodo dogovora, sožitja, etike in religije. Zato je podžigal nacionalizem, imperializem, militarizem, diktaturo ter čaščenje junaka, nadčloveka in večvredne rase. (povzeto po članku Antona Komata)Anton Komat, ekolog, pisatelj, novinar in svobodni raziskovalec, razgrnja številne dokaze, ki porajajo popolnoma nov holistični pogled na življenje in človeka.
Ta vodi k izhodu iz kaotičnega družbenega dogajanja in stran od propada zahodne civilizacije, ki ga povzročata paradigma neodarvinizma in socialnega darvinizma kot temelja globalne politične ekonomije”
Več v člankih Antona Komata objavljenih v reviji Misteriji spodaj
Anton Komat, ekolog, pisatelj, novinar in svobodni raziskovalec v njih razgrnja številne dokaze, ki porajajo popolnoma nov holistični pogled na življenje in človeka.
Ta vodi k izhodu iz kaotičnega družbenega dogajanja in stran od propada zahodne civilizacije, ki ga povzročata paradigma neodarvinizma in socialnega darvinizma kot temelja globalne politične ekonomije
Kako pomemben je kisik za naše preživetje, kaže dejstvo, da lahko več mesecev preživimo brez hrane, več dni brez vode, a le nekaj minut brez kisika.
Znanstveno ime elementa oxygenium je sestavljeno iz grških besed za kislo (oxys) in pridobivati (gen-), kar pomeni tisti, ki pridobiva kislino. Element sta neodvisno drug od drugega odkrila leta 1771 lekarnar in kemik Carl Wilhelm Scheele (1742–1786) in leta 1774 teolog in naravoslovec Joseph Priestley (1732/1733–1804).
Da imajo naše telesne celice dovolj energije, morajo imeti na razpolago dovolj kisika (oxygenium).
Ker je tudi voda sestavljena iz vodika in kisika, vsebuje naše telo približno od 60 do 70 odstotkov kisika.
Pogoj za zadostno oskrbo celic z energijo je torej zadostna količina kisika. Kisik absorbiramo v pljučih, kjer se izmenjuje z ogljikovim dioksidom. Iz pljuč se skozi krvožilje porazdeli po celotnem telesu, v vsako še tako oddaljeno celico. Ker se kisik v krvi slabo topi, se za transport s pomočjo železa veže na beljakovino rdečega krvnega telesca, na hemoglobin
Prosti kisik predstavlja 20,95-volumski delež (23,16-od-stotni masni delež) našega zraka. Tabela v nadaljevanju po-nazarja, koliko kisika pri dihanju v normalnih razmerah porabimo in koliko ogljikovega dioksida pri tem nastane:
Plin Vdih Izdih
dušik 78 % 78 %
kisik 21 % 17 %
ogljikov dioksid 0,04 % 4,04 %
žlahtni plini 0,96 % 0,96
Brez kisika življenje na Zemlji ne bi bilo mogoče. Človek dnevno potrebuje slab kilogram prostega kisika, dva kilograma hrane in kilogram vode. Pri mirovanju to na minuto pomeni potrebo po pribl. 200 ml kisika, kar je približno volumen ene skodelice; pri naporih se količina poveča na približno osem litrov. Telo s hrano dnevno dodatno absorbira še pribl. 225 g kemično vezanega kisika.
Posebej veliko potrebo po kisiku imajo naši možgani, ki zavzemajo sicer le okoli dva odstotka telesne mase, a za vsak dan potrebujejo več kot 20 odstotkov kisika.
Bolj dramatično pa je dejstvo, da se količina kisika v zraku, ki ga dihamo, zmanjšuje. V zadnjih desetletjih se je stalno zmanjševala. Če ga je bilo pred nekaj sto leti še 35 odstotkov, je industrijska revolucija 19. stoletja poskrbela za znižanje z 32 na 24 odstotkov, danes pa je vrednost dosegla zaskrbljujočih 21 odstotkov. V izrazito obreme-njenih industrijskih območjih je vrednost kisika padla že pod 15 odstotkov, kar lahko pri ljudeh, ki tam živijo, povzroči pomanjkanje kisika.
Pomanjkanje lahko uravnavamo s terapijami s kisikom, tudi z vodikovim peroksidom.Ker so planktonski organizmi svetovnih morij in tropski deževni gozdovi naši največji proizvajalci kisi-ka, tudi pretirano izkoriščanje slednjih prispeva k upadu koncentracije kisika.Vsebnost kisika v zraku se lahko zmanjša tudi zaradi naravnih dejavnikov, kot sta visoka vlažnost zraka (teko-či delci izpodrinejo molekule kisika) in nizek zračni tlak. Veliko hujše posledice pa imajo »civilizacijski« dejavniki, in sicer okoljski strupi, kot so avtomobilski in industrijski plini ter cigaretni dim. Odgovorni so za to, da je – od-visno od zornega kota – zrak v pravem pomenu besede tanek (nizka vsebnost kisika) oz. zelo onesnažen.Ni si težko predstavljati, kaj to dramatično zmanjšanje pomeni za nas ljudi in druga živa bitja, ki smo odvisni od zadostne preskrbljenosti s kisikom.
Evolucija se takšnim trajnostnim spremembam ne more kar tako prilagoditi. Za takšne spremembe so potrebne številne generacije.
Medtem ko so v prejšnjih stoletjih bolniki v zaprtih prostorih pogosto postali le še bolj bolni, danes vemo, da dobro prezračena bolniška soba pripomore k okrevanju. Že znani grški zdravnik Hipokrat (pribl. 460 do 370 pr. n. št) je svojim pacientom odrejal dihanje svežega zraka. Pravzaprav vsak človek čisto intuitivno ve, kako pomemben je kisik; ni naključje, da pogosto čutimo potrebo po tem, da »gremo na svež zrak«
Navsezadnje je za zadostno oskrbo s kisikom pomembna tudi pravilna tehnika dihanja (dihanje s trebušno prepono in ne prsno dihanje). Naše vene povprečno vsebujejo med 60 in 70 odstotki kisika, kar je po besedah zdravilca Donsbacha (1993) odločno premalo. Zato je smiselno, da povečamo njegovo količino v krvi.
Povzeto po knjigi TUKAJ
Kisik ni le najbolj pomemben, temveč tudi najbolj redek element in njegovo pomanjkanje je vzrok za večino kroničnih bolezni sodobnega časa!
“Nasičenost kisika v krvi pove delež zapolnjenosti hemoglobina s kisikom, pri stoodstotni nasičenosti je ves hemoglobin v krvi do konca zapolnjen s kisikom (v krvi se hemoglobin nahaja v eritrocitih, na vsako molekulo hemoglobina pa se lahko vežejo do štiri molekule kisika). Če smo zdravi in normalno dihamo, se v pljučih kri napolni s kisikom praktično do roba – nasičenost kisika je v arterijski krvi normalno nekje med 95 in 100 odstotki. Arterijska kri potuje do tkiv, kjer se del kisika porabi (zanimivo, da tkiva ne “podihajo” vsega kisika iz krvi, ampak le približno eno četrtino) in nasičenost venozne krvi, ki prihaja nazaj v pljuča, je le še približno 70 odstotkov”
“Kisik omogoča pretvorbo hrane (glukoze) v energijo življenja, ki jo potrebujemo za gibanje, prebavo in presnovo, dihanje, srčni utrip, toploto …
Pomanjkanje kisika v tkivih, ki ga opredeljuje pojem hipoksije, je eden od najbolj pogostih vzrokov ali posledica velikega števila bolezni. Torej je treba zagotoviti zadostno količino kisika v periferna tkiva in celice, kar zagotovi njihovo preživetje, okrevanje in dobro delovanje.
Kisik je nujno potreben za odstranjevanje odpadnih snovi, ki nastanejo v telesu. Več kisika v vsaki celici omogoča oksidacijo škodljivih snovi in s tem prepreči, da le te z odpadki ne zadušijo lastnih celic.”
Kisik je nujno potreben za srce in možgane, ki imajo konstantno in povečano potrebo po njem.
Kisik izboljša zmogljivost in aktivnost nevronov ter poveča vse mentalne sposobnosti.
Po mnenju nekaterih raziskovalcev je kisik eden od načinov za preprečevanje demence in nevrodegenerativnih bolezni (Alzheimerjeva bolezen).
Vzrok zmanjšane oskrbe srca in možganov s kisikom, je ponavadi zaradi zadrževanja v zaprtih prostorih, v zmanjšani količini kisika v zraku v mestih ter povečani količini ogljikovega monoksida …
Z zagotavljanjem dodatnega kisika našim celicam se poveča budnost, mentalne sposobnosti, spomin in inteligenca, hkrati pa zmanjšamo možnost srčnega napada ali kapi.
Zmanjša se tudi možnost za razvoj demence, dodatek kisika pa povečuje možnosti za zdravljenje alkoholizma, saj povečuje izločanje strupenih snovi iz telesa, ki jih ni mogoče enostavno izločiti preko znoja.
Vprašanje pa je; ALI JE VISOK PROCENT SATURACIJE TUDI ZADOSTEN POGOJ ZA ZADOSTNO PRESKRBO CELIC S KISIKOM?
Posledice oksidativnega stresa
Blage oblike oksidativnega stresa so pospešeno staranje kože, slabšanje imunskega sistema, zmanjšanje telesnih sposobnosti in vplivi na živčni sistem. Hujše oblike povečane količine prostih radikalov in s tem oksidativnega stresa pa lahko vodijo v povečanje tveganja za razvoj rakastih obolenj, bolezni srca in ožilja, ateroskleroze in podobnih težjih obolenj. Pri vsem tem pa je najhujše, da na kratek rok kakšnih bistvenih sprememb sami ne opazimo. Celice začnejo počasi »rjaveti« in odmirati. Šele ko nastopijo resne težave pa jih opazimo tudi sami, velikokrat prepozno. Ko celica enkrat ni sposobna sama popraviti škode, ki nastane zaradi delovanja prostih radikalov, se degenerira oziroma propade. Škodljivo delovanje oksidativnega stresa lepo opazimo tudi v naravi kot je rja na železu ali pri potemnjenem ogriženem jabolku. Enako rjavijo naše celice, ne da bi to opazili.”
DIHANJE
Dihanje je življenje, kisik pa hrana za naše možgane in vse celice telesa. Večina ljudi diha plitko in pri tem uporabljajo le del svojega prsnega koša. Tako nevede lahko trpijo zaradi pomankanja kisika in se lahko pojavljajo bolečine v zgornjem delu hrbta, utrujenost (pa ne vemo zakaj), prekrvavitev je slabša (posledično oslabijo organi), padci zbranosti, občuteki težkega telesa, slaba in depresivna razpoloženja…
Zelo pomembno je, da dihamo dobro, še posebej, ko postane bolj naporno v življenju. Če dihamo dobro, smo bolj pretočni in ne zadenejo nas tako hitro energetske bombe okolice in dogajanja znotraj nas. Še posebej ob stresnih dogodkih postaja dihanje še plitvejše in manj učinkovito. Vsak kdo se zaveda, da lahko z umirjanjem dihanja povzroči ugoden in sprostilen učinek na svoje telo in misli.
Dihalne tehnike so zelo preproste in primerne za vsakogar. Ene nas umirijo, druge nam pomagajo pri boljši koncentraciji, v vročih dneh se lahko z dihom hladimo in v mrazu ogrejemo.
Dihanje s trebušno prepono je osnova na kateri gradimo. Kot dojenčki smo vsi dihali trebušno. Tehnike lahko izvajamo kjerkoli, med sestankom, pred izpitom, pred spanjem ali ko se zbudimo. Njihov učinek in prednosti nadzorovanega diha bomo občutili zelo hitro. S pravilnim, preponskim (trebušnim) dihanjem, lahko odpravimo napetosti. Strokovnjaki namreč zatrjujejo, da kadar globoko dihate iz trebuha, namesto iz svojega zgornjega dela prsnega koša, vdihnete več kisika in kadar vdihnete več kisika, so možgani nagnjeni k umirjanju.
Pri trebušnem dihanju imejmo občutek, kako se telo postopoma polni od spodaj navzgor, med izdihom pa zrak brez napetosti zapušča naše telo od zgoraj navzdol. Najpomembnejši učinek dobrega dihanja je zbiranje energije, ki poveča našo raven energije. Popoln in počasen izdih je pogoj za pravilno dihanje, saj ne moremo pravilno (globoko) vdihniti, če nismo pljuč prej temeljito izpraznili.
S pravilnim dihanjem si lahko neverjetno izboljšamo počutje in zdravje. Način kako dihamo – plitko in globoko, mirno ali sunkovito – je barometer našega telesnega in čustvenega stanja in eden prvih znakov stresa. Naše dobro počutje je tesno povezano s pravilnim dihanjem. Če ne znamo pravilno dihati se ne moremo popolnoma sprostiti.
In takole nasplosno o učinku poglobljenega dihanja:
“S študijami so do sedaj že dokazali številne pozitivne učinke določenih dihalnih tehnik ( npr. poglobljeno trebušno dihanje, jogijsko dihaje,..) na zdravje človeka. Mednje sodijo:
Dodatno
Najti nam je optimalno kombinacijo vedenj in praks za povrnitev celostnega potenciala sposobnega se spoprijemati se z vse bolj zahtevnimi in spremenjljivimi okoliščinami ter doseganja višje ravni ravnovesja na duhovnem, mentalnem , čustvenem in fizičnem aspektu in potem se stvari postavijo v drugačno bilanco.
“Živeti je najredkejša stvar na svetu. Večina ljudi zgolj obstaja, to je vse.” Oscar Wilde
Napol pacienti , osiromašeni in nesrečni pač nismo za kaj drugega kot pa za kanonfuter politiki in poskusne zajčke farmaciji. Posameznik sicer ne more neposredno spremeniti civilizacije, lahko pa sam zaživi bolj kakovostno
Glede na moj uvid smo kot fizične osebe, (fizična oseba ni človek,) last države in s tem koorporacij. Vsako zanikanje tega prejšnje dejstvo le potrjuje vse dokler identifikacije s fizično osebo tudi notranje ne prerastemo v status živega človeka. Čutim , da smo vse močneje ogovarjani s strani stvarstva, da z zavestnim povratkom k viru prekinemo vse anekse k pogodbi o suženjskem služenju in postanemo spet živi ljudje (prvi korak), naravna bitja z nedotakljivo imuniteto in v skladu z božanskim načrtom neslutenimi potenciali kreiranja.
Rad bi da sčasoma ozavestimo kar tiče WHM. Menim, da nam je WHM odlično orodje, vendar WHM ni sam sebi namen, pač pa je pripomoček , sredstvo za dosego polnosti življenja in ne cilj. Temu primerno nam je zastaviti naš odnos do vsega kar zadeva prakticiranje WHM v katerikoli meri. Edino z samozdravljenjem pridobljeno prisebnostjo in ob polnokrvnosti šele lahko pričnemo snovat nekaj lepšega in polnejšega zase in svoje potomce ter planet.
Najprej je treba v ospredje postaviti lastno opolnomočenje, imunost in celostnost, le tako lahko namreč uspemo posledično na katerikoli področju osebnega in skupinskega angažmaja.
Razviti nam je potenciale, o katerih večina sanja, karizmo, odločnost, voljo, neumornost, skupinsko koherenco.
Vsekakor je bistven izziv kako zbalansirati sproščenost in potrebno zavestno odgovornost stika z mrzlo vodo. Vsekakor tozadevno potrebna spoštljiva ponižnost in hvaležnost do nedoumljive skrivnosti in sposobnosti izvorne ali očiščene vode, da resetira in informira . Pri tem bi se navezal na izkušnje in iz njih izveden program kot ga je zastavil Wim Hof, po katerem smo pravzaprav pripravljeni za ledeno vodo šele nekje v desetem tednu vsakodnevnega prakticiranja dihalnih vaj in tuširanja z mrzlo vodo.
Kar tiče temperature vode potemtakem ni po moje tisto po čemer bi lahko prebijal mejo vstopiti v takšno ali drugačno vodo, marveč zaupanje v metodo, mentorja in skupino ter kar vode tiče sprejetost neokrnnjene vode in z njo naveza vzajemne intime.