V središču današnje Evropske unije, v Bruslju, so še pred slabimi petdesetimi leti na silo prepeljane ljudi iz afriškega kontinenta razstavljali v “človeških vrtovih” kot nekaj neverjetnega in izjemnega.
Ob koncu petdesetih let je tako še “obratoval” zadnji “človeški vrt”, kjer so razstavljali negroidne, afriške prebivalce kot danes živali v živalskih vrtovih.
Ob koncu 19. stoletja je bila Evropa preplavljena s takimi “človeškimi vrtovi “. Bili so v Parizu, Hamburgu , Londonu , Milanu …
Ljudje so bili kupljeni kot blago , znjimi pa se je ravnalo popolnoma nehumano . ” Gospodarji ” njihovih življenj so jih zvezane z verigami pretepali za najmanjše “prekrške” , hranili z ostanke.
Po nekaj letih in pojavom množičnih medijev so taki vrtovi presahnili.
Darwinova teorija določa, da je namen življenjskega boja le preživetje, ne določa pa sredstev, ki naj bi se uporabljala, da pridemo do tega cilja. V bitki, kjer je cilj golo preživetje, je seveda vse dovoljeno. Namesto uravnavanja naših življenj z zakoni etike in morale neodarvinizem vsiljuje neizogibnost civilizacije, ki jo določata »imaš« ali »nimaš«. Torej tisti, ki imajo več, to tudi zaslužijo. Ne ukvarja se z dejstvom, da ima vse na tem svetu svoje posledice. Posledice darvinistične kozmologije pa so za človeka katastrofalne.
S knjigo Razvoj vrst je meščanski sloj lahko opravičil svoje sebično vedenje tako, da se je skliceval na univerzalne zakone narave. V imenu upoštevanja zakonov narave je bilo možno opravičevati surovo izkoriščanje delavcev in imperialistične vojne v tujini.
Kot politični instrument je darvinizem vedno poveličeval tekmovalnost, premoč in nasilje
na škodo dogovora, sožitja, etike in religije. Zato je podžigal nacionalizem, imperializem, militarizem, diktaturo ter čaščenje junaka, nadčloveka in večvredne rase. (povzeto po članku Antona Komata)
Več v člankih objavljenih v reviji Misteriji
Dodatno o Human Zoo tudi na
Human zoos are one of Europe’s most shameful secrets, and only ended in the ’50s.
