Čas intenzivnih sprememb, obujanje pristnosti in skupnostne njive

Prišel je čas intenzivnih sprememb, ki jih bomo lahko izvedli le, če bomo delovali na temeljih, ki jih podpira naše poslanstvo. Pri tem ne bomo uspešni, če bomo trošili energijo z razlaganjem raznih zarot, temveč le, če se bomo osredotočili in v praksi izvajali spremembe z dejanji.

Skupnostne njive so pravi in resnični potencial ter skupni imenovalec za vse kar potrebujemo. Izhodiščna misel za le-te pa je: Aplikacija znanj, tehnologij, dobrih praks za model skupnostnih njiv lokalne samooskrbe, z brezkemijsko pridelano hrano ter vključevanje v kooperativno-poslovna razmerja različnih družbenikov s trajnostnim konceptom delovanja.

Skupnostne njive

Čim bolj se moramo izogibati raznih dram v življenju, katerih energijo zelo podpirajo razne zarote (čeprav je teh mnogo, pravzaprav so le te gibalo vsega kar se po stari paradigmi sploh dogaja). Posledično se ne moremo uglasiti z pristnost

Continue reading

Lastna pridelava hrane, samoopomoč, trajnostne prehrambene rešitve

1.Prispevki na temo Vrtičkarstva; vrt na strehi,  kolobarjenje na 60m2 in 4letni saditveni načrt

2. Članki na temo semenarjenja; kako izbiramo semena

3.Članki na temo divje hrane in nabiralništva; Lahko preživimo z divjimi rastlinami?

4. Ekonomika vrtičkarstva


 

1.Prispevki na temo Vrtičkarstva

Samooskrbni vrt v Veliki Pirešici 1 oblikovan z namenom, da se v praksi in po korakih prikaže, kako lahko na 60 m2 vse leto pridelujemo zelenjavo za štiričlansko družino.

Setveni načrt

4letni setveninačrt (vir revija Jana)

SKMBT_28315022508460_0001SKMBT_28315022508460_0003SKMBT_28315022508460_0002

Kolobar v zelenjavnem vrtu na 60m2 TUKAJ (vir. Gaia)

SETVENI NAČRT ZA SAMOOSKRBNI VRT na 60M2 TUKAJ (vir Gaia)

Osnove biovrtnarjenja TUKAJ Continue reading

Raznovrstnost in pomen avtohtonih sort kmetijskih rastlin

 Rezultat iskanja slik za Raznovrstnost in pomen avtohtonih sort kmetijskih rastlin

Kaj vse smo pridelovali doma včasih in kaj danes?

Veliko tistih, ki štejejo več kot 30 let se spominja pridelovanja zelenjave svojih staršev iz otroštva. Danes tega otroci v veliki večini ne vidijo več. Hrana se pridela v trgovini, tam pa jo starši z nakupovalnimi vozički naberejo.

Sledljivost je velik izziv vseh ponudnikov zdrave prehrane in nekaterim ga uspe upoštevati bolje kot drugim.

Projekt „Od vil do vilic“ je javnomnenjska raziskava, ki jo je Ministrstvo za zdravje naročilo Zvezi potrošnikov Slovenije zaradi ocene potrošnikov do zdrave hrane. Ali potrošnik npr. ve od kod je izdelek in kako je bil pridelan. Ljudje širom Evrope imajo vedno bolj podobne jedilnike. Hrana ni več raznolika, ni več pestrosti, simptomi pa povsod precej podobni.

Valvazor v Slavi Vojvodini Kranjski, ki je izšla leta 1689, poroča o pšenici, iz katere kmetje delajo škrob, o ajdi in postopku predelave ajdove kaše, o sirku, fižolu, čičeriki in cizari. Poroča o več sto vrstah jabolk na Kranjskem. Piše tudi o breskvah, ki jih kmetje posušijo, kutine, iz katerih pripravljajo kutinov sir in o raznolikih vrstah oreha. Ljudje so si iz različnih vrst rastlin pridelali hrano, obleko (lan, konoplja) in različne izdelke (sirek, konoplja).

Z industrializacijo kmetijstva so kmetje izgubili osnovne veščine v pridelovanju hrane. Izgubili so znanja, ki so jih predniki pred njimi nabirali in zbirali dolga stoletja z opazovanjem luninih men in drugih pojavov na nebu. Kmetijstvo se je spremenilo v agrobiznis, kmetje pa v združenje delavcev. Z zeleno revolucijo je nekaj “super semen” nadomestilo pestro raznolikost lokalno prilagojenih semen, ki so jih hranili kmetje sami.

 Kaj pomenijo avtohtone sorte?

Continue reading

Dejstva o ekološki pridelavi hrane v Sloveniji

“Ekološka hrana, pridelana v Sloveniji, predstavlja le 0,2-odsotni delež v skupni ponudbi hrane, ki je v prodaji. Drugače tudi ne more biti, saj gre skoraj 90 odstotkov ekoloških subvencij za tako imenovano ekološko živinorejo na travinju. Preprosteje povedano, kmetje zaradi vabljivih subvencij namesto ekološke hrane pridelujejo ekološko travo.”

Več TUKAJ

Pri ekološkem kmetovanju so večini kmetov pomembnejše subvencije kot pa pridelovanje hrane. Po poročilu o stanju slovenskega kmetijstva iz junija letos je bilo v letu 2012 v ekološki nadzor vključenih nekaj manj kot 2700 kmetij oziroma »le« 3,6 odstotka vseh slovenskih kmetij. A že na tem vzorcu je jasno vidno, da je slovenska politika spodbujanja ekološkega kmetijstva ekonomsko vprašljiva. 2700 ekoloških kmetij je obdelovalo 7,2 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, a so zagotavljale le nekaj desetink odstotka hrane za slovensko tržišče. »Proizvodnje skorajda ni, posamezna kmetijska gospodarstva pa najdemo na vrhu seznama največjih prejemnikov proračunskih plačil.«»Plačila za ukrep ekološkega kmetovanja so v prvi vrsti namenjena varstvu okolja in niso vezana na proizvodnjo. Tega evropska zakonodaja ne dovoljuje.« Torej, ni važno, koliko pridelaš, samo da se držiš omejitev. Pomembne tržne presežke ustvarja le deset odstotkov vseh slovenskih ekoloških kmetov. Ostali pretežno živijo od subvencij, ki so tako bolj podobne socialnim transferjem kot pa ukrepu kmetijske politike.

Več v članku Staša zgonika Veliko denarja za malo pridelka TUKAJ

« Ekološka in po možnosti lokalna pridelava mora postati glavna usmeritev – ne zato, ker je moderna, temveč zato, ker je edina vzdržna», kar mislim že pove skoraj vse. Zame je stvar enostavna – ekopridelava bi morala biti standard, vsi kemični pesticidi in kemična gnojila pa na recept in konvencionalno kmetijstvo pod nadzorom. Ampak do tega bo verjetno še nekaj let minilo…)”

Več v intervjuju Vsi bi bili zeleni, ampak samo pobarvani na zeleno z Anamarijo Slabe TUKAJ Continue reading

Minimalna obdelava tal, Spoznanje popolnega poljedelstva

Spoznanje popolnega poljedelstva,  Dejan Rengeo 

 

Kmetijski seminar v Gleisdorfu je prinesel razsvetljenstvo udeležencem. Friedrich Wenz nam je odprl oči, kot Jezus slepim. Bio Ernte Avstrija je minuli četrtek (19. februar 2009) organizirala seminar o direktni setvi in optimalnem gospodarjenju na njivi. Svoje izkušnje nam je predstavil kmet Manfred Wenz iz kraja Schwanau na francoski meji ob reki Ren v pokrajini Baden-Wuerttemberg.

Manfed ni običajen kmet. Bogate in pozitivne izkušnje tega 75 letnega mladeniča so udeležence celodnevnega seminarja obogatile s popolno razjasnitvijo psihologije deževnikov na obdelavo tal. Continue reading

Skrivnostno življenje rastlin – knjižna uspešnica avtorjev Petra Tompkinsa in Christopherja Birda po 20 letih spet v ponatisu



 

Rastlina ni zgolj vsota substanc.

Rastline so živa bitja, senzitivna na vse, kar se dogaja okoli njih. So zelo občutljivi inštrumenti za merjenje človeških emocij. Vključijo se v naša energijska polja, jih hranijo in mi jim vračamo to energijo.” – Marcel Vogel, kemik in raziskovalec magnetizma, optičnoelektričnih pojavov in tekočih kristalov

Čudežnost rastlin bi moral poznat ne le vsak študent agronomije, ampak najmanj vsak, ki dela z zemljo in rastlinami, če ne že kar vsak otrok po kurikulumu v vrtcih, da bi kot družba in civilizacija imeli temelje za resnično prosperiteto. Slednje potrjuje tudi skupno spoznanje iz srečanja s Tomom Križnarjem, da nas ne le najbolj pesti pozaba pristnosti, originalnosti, naše integritete z naravo, to , da le tega ne čutimo več kot primarno pač pa da celo o naravi in rastlinah posebej resnično pojma nimamo.

Več v filmu

What Plants Talk About – Full Length Documentary
https://www.youtube.com/watch?v=T7MOe5clOtI

https://youtu.be/CrrSAc-vjG4

Ter povzetku knjige The Secret Life of Plants avtorjev Petra Tompkinsona in Christopherja Birda

SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE RASTLIN

Vsak dan na celotnem svetu okoli 65 milijonov kvadratnih kilometrov površine zelenih listov sodeluje v čudežnem procesu fotosinteze, pri katerem se proizvaja kisik in hrana za ljudi in živali. Ker se nam to zdi v vsakdanjem življenju samo po sebi umevno, se le redko navdušujemo nad skrivnostmi in fantastičnimi zmožnostmi rastlin. Poleg neverjetnih fizikalnih zmožnosti imajo rastline tudi zelo razvite čute in kot kaže neke vrste “psihične” sposobnosti in presenetljivo aktivno “čustveno” življenje. Še pred kratkim se je predpostavljalo, da so rastline avtomati brez čutil. Današnja znanstvena raziskovanja potrjujejo vizijo pesnikov in modrecev, da rastline lahko komunicirajo in imajo nekaj, kar bi lahko imenovali osebnost ali duša.
Rastline so sposobne zaznavati in razlikovati zvok, ki ga človeško uho ne sliši, reagirajo na take frekvence sončnega spektra, kot so npr. infrardeča in ultravijolična svetloba. Rastline so še posebej občutljive na rentgensko in visokofrekvenčno valovanje, ki ga uporablja tehnologija televizije. Continue reading