Ryke Geerd Hamer

Kdor trdi, da obstaja patogen, mora biti le-tega sposoben dokazati! Kochovi postulati v luči Germanske nove medicine

MarjanKomentirajte
Dragi prijatelji »nemške svete medicine« dr. med. Mag Theol. Ryke Geerd Hamerja.
Naša tema: Kdor trdi, da obstaja patogen, mora biti le-tega sposoben dokazati!
Kochovi postulati: Tekst Helmut Pilhar; prevod teksta iz nemščine v slovenščino: Anita Kogelnik
Slavni Robert Koch, po katerem istoimenski inštitut (Robert Koch Institut-RKI) nosi ime v Nemčiji, je delil mnenje Louisa Pasteurja, da so mikrobi “patogeni”. Koch je določil odkrivanje patogenov v svojih tako imenovanih Kochovih postulatih. Kochovi postulati bi morali biti osnova zakonom RKI! Vsaj gospodu Drostenu (nemški virolog) bi naj bili poznani.
Ti Kochovi postulati so naslednji:
1. patogen mora biti odkrit in izoliran v obolelem tkivu posameznika.
2. patogen je mogoče gojiti v njegovi osnovni obliki
3. vzrejen patogen mora pri zdravem posamezniku ponovno povzročiti ravno to bolezen
4. patogen lahko ponovno izoliramo

Toliko o specifikacijah Roberta Kocha. In ravno tak dokaz še nikoli ni bil uspešen in tudi ne more uspeti, niti za en sam mikrob! Ker ti postulati nasprotujejo biološkim zakonom narave, po katerih takšen patogen ne more obstajati! In proti naravnim zakonom je vsaka napačna trditev nemočna in zamaskirana kot splet domišljije.
V tem sestavku bi rad pokazal, kaj natančno s Kochovimi postulati ni mogoče doseči.
Nekaj ​​predhodnih razlag:
Alopatska/Konvencionalna medicina med domnevne bolezenske mikrobe vključuje glive, bakterije in viruse. Obstaja tudi mešana oblika, imenovana glivična bakterija ali mikobakterija, ki je srednja stvar med glivico in bakterijo. Kot trdi konvencionalna medicina, naj bi bila mikobakterija, med drugim, odgovorna tudi za pljučno tuberkulozo, kar je neumnost.
Glive, bakterije in tudi mikobakterije so neodvisna živa bitja. Imajo presnovo in se lahko tudi razmnožujejo. Torej lahko gojimo te mikrobe, tako kot lahko gojimo skoraj vsa bitja.
Po drugi strani virus naj ne bi bil samostojno živo bitje. Njegova velikost je le nekaj atomov. Virus naj bi se navezal na gensko snov prej zdrave gostiteljske celice. Ta virus ali gensko snov je treba kopirati z naslednjo celično delitvijo gostiteljske celice. Zatorej je o razmnoževanju virusa težko govoriti. Če že, bi morali govoriti o kopiranju virusa. Kakorkoli! Zaradi delitve gostiteljske celice sta zdaj dva takšna virusa namesto enega. Zato lahko konvencionalna medicina govori o povečanem/razmnoženem številu virusa.
Za domnevno, z virusom povezano, avtoimunsko bolezen AIDS je konvencionalno medicinska terapija, zaradi zgoraj omenjenega, citostatska terapija, ki ubije vsako celico med celično delitvijo. To tudi preprečuje, da bi se virus razmnožil, vsaj po logiki konvencionalne medicine.
Tako kot podrobno pravi od dr. Hamerja odkrit 4. biološki zakon narave – ontogenetski sistem mikrobov – se glive in glivične bakterije v organizmu razmnožujejo po konfliktnem šoku (DHS) v simpatični (hladni) konfliktno aktivni fazi, medtem ko se bakterije razmnožujejo po razrešenem konfliktu v vagotoni (topli) ozdravitveni fazi. Dejstvo, da gobe lahko gojite v hladnem in vlažnem okolju, bakterije pa lahko gojite le v toplem inkubatorju, je skoraj splošno znano. Pojav, ki ga v konvencionalni medicini očitno ne bi smeli preučevati. Takrat bi morala običajna medicina vključiti človeško psiho v način gledanja na stvari in prav temu se poskuša izogniti. Verjetje (religija) običajne medicine je, da bolezni nimajo nobene zveze s psiho.
Preidimo torej na
1. Kochov postulat, odkrivanja suma patogena v obolelem tkivu.
V primeru gliv, bakterij ali mikobakterij to odkrivanje zaradi njihove velikosti ni posebej težavno in ga je mogoče opraviti s svetlobnim mikroskopom. Vendar ima konvencionalna medicina velike težave z virusom zaradi njegove molekularne velikosti. Na to kaže tudi obširna literatura o kontroverznem PCR testu. Specifično zrno peska iz velikega peščenega kupa imenovan celica, se poskuša ustvariti resnično . Zaznavanje virusov je vse prej kot zanesljivo. Z virusom je mogoče le v omejenem obsegu izpolniti 1. Kochov postulat. Z drugimi besedami: če ste tako majhno stvar izolirali od bolne osebe, ne morete trditi, da je to tisto, kar iščete! Lahko bi bilo drugo zrno peska iz te celice..
2. Kochov postulat zahteva gojenje izoliranega “patogena” v osnovni obliki.
Kot sem že povedal je to pri glivah, bakterijah in glivičnih bakterijah s primernim okoljem povsem mogoče. Toda kako bi lahko vzredil virus v čisti obliki, ko ta virus vedno potrebuje gostitelja za lastno razmnoževanje? O reji virusa v osnovni obliki ni mogoče govoriti. Za razmnoževanje virusov konvencionalna medicina uporablja vse vrste trikov. In kaj točno razmnožuje, ni mogoče definirati.
Vse Odločilna točka pa je­ nemogoč dokaz
3. Kochovega postulata
Ta naj bi zagotovil dokaze, da mikrob povzroča bolezen ali je vzrok bolezni. Ta mikrob, ki je zdaj izoliran in je v osnovni obliki, naj bi pri zdravem posamezniku ustvaril enake simptome bolezni.
To po 4.biološkem zakonu Dr. Hamerja ni možno! Moramo vedeti, da vsaka okužba ali vnetje vedno predstavlja vagotono ozdravitveno fazo. Noben mikrob pa ne more sam povzročiti faze zdravljenja! Ko se skozi razrešen konflikt vključi ozdravitvena faza se na ukaz možganov aktivira mikrob, da opravlja svoje dejansko delo ali nalogo! Namreč, tumorje, ki jih nadzirajo stari možgani in se pojavijo v konfliktno-aktivni fazi , mikrobi v ozdravitveni fazi razgradijo oz nekroze/luknje, ki jih nadzoruje novi del možganov, in so nastale v konfliktno aktivni fazi, mikrobi v ozdravitveni fazi zapolnijo. Mikrobi so naravni kirurgi in brez izjeme delujejo le v fazi vagotone ozdravitve. Z drugimi besedami: za ulov mikroba pri delu mora biti pred tem dogodkom aktivna konfliktna faza, ko se ta razreši nastopi samoozdravitveni proces enak za ljudi, živali in rastline.
Zmedo med vzrokom in posledico je najbolje prikazati na primeru gasilca. Samo zato, ker je gasilec prvi na mestu vsakega večjega požara, ne moremo trditi, da je vzrok požara! Vsi vemo, da gasilec gasi in ne požiga. Enako je z mikrobi! Ko gasilec vklopi svojo požarno cev, ne sproži požara. Faze ozdravitve ni mogoče začeti zgolj zato, ker se mikrobi vnesejo v zdrav organizem.
Po četrtem biološkem zakonu narave 3. Kochov postulat nikoli ne more biti izpolnjen! Niti z glivico, niti z bakterijo in tudi ne z mikobakterijo ali virusom. Z drugimi besedami in bolje rečeno: ni patogenov in zato ni okužbe!
Ker je to dejstvo verjetno množicam najtežje razumeti, bi rad razložil to s primerom:
Kot je znano, se pljučna tuberkuloza po vsaki vojni povečuje. Pljučna tuberkuloza je ozdravitvena faza pljučnega raka (konfliktna faza). Vzrok za pljučni rak in s tem tudi vzrok pljučne tuberkuloze je konflikt: strah pred smrtnim spopadom!
Med vojno je veliko ljudi razumljivo reagiralo s strahom pred smrtjo in posledično z rakom na pljučih. Iz biološkega jezika prevedeno pomeni smrt, ko ne moreš več dihati: “Zdaj moram umreti!” Biološki smisel je tu sam pljučni center! V konfliktno aktivni fazi se pljučni alveoli razmnožijo, kar pomeni, da lahko organizem bolje diha, da bi lažje rešil ta konfliktni strah. Zdaj, ko je vojne konec, lahko ti ljudje rešijo strah pred smrtjo. Proliferacija pljučnih alveolov se ustavi. Z rešitvijo konflikta možgani vklopijo mikobakterije, ki so se v aktivni fazi razmnožile, tako da tuberkulozno razgradijo, ko ne potrebujemo več okroglih lezij v pljučah, Med to ozdravitveno fazo pacient pogosto izkašlja kri in zdravniki splošne medicine postavijo diagnozo “pljučna tuberkuloza”. Če bi bolniku s pljučno tuberkulozo vzel mikobakterijo in jo vsadil zdravi osebi, ki nima pljučnih lezij v ozdravitveni fazi, potem pri tej zdravi osebi ne more biti sprožena pljučna tuberkuloza.
V tem smiselnem biološkem posebnem programu pljučnih alveolov alopatska medicina postavlja diagnozo pljučnega raka v konfliktno aktivni fazi. V ozdrvitveni fazi diagnosticira pljučno tuberkulozo. V alopatski medicini gre za dva različna para čevljev. V resnici ti dve fazi spadata skupaj kot tandem. Vzrok pljučnega vozliča/lezije je strah pred smrtjo. Vzrok za pljučno tuberkulozo je rešitev tega strahu pred smrtjo. Na koncu te faze tuberkularnega celjenja mikobakterije razgradijo to pljučno žarišče in ostane kaverna. Rak pljuč je izginil. Zdaj je konvencionalna medicina nagnjena k temu, da govori o “čudežu”! Tem mikobakterijam in njihovemu delovanju dolgujemo ta “čudež” spontanega celjenja! Mikrobi niso naši sovražniki, kot trdi alopatska/kovencionalna medicina. So naši kirurgi ali zbiralci smeti, ki odpravljajo nepotreben pljučni material.
Pozor! Princip Germanske svete medicine ne velja v primeru zastrupitev! Ljudje nismo mrhovinarji. Če jemo pokvarjene ribe, je to za naše telo neprebavljivo in reagiramo z bruhanjem ali podobnim! Naša telesa truplo dojemajo kot neprebavljivo oviro.
4. Kochov postulat
Izolacija patogena, ki mora biti enaka izvirniku, zaradi neizpolnjevanja 3. Kochovega postulata ni možna in o njem ni treba več razpravljati.
Če povzamemo vsebino tega članka:
Inštitut Robert Koch v korona- hipotezi nima jasnega dokaza o virusu, prav tako ne more dokazati, da je ta virus resničen vzrok bolezni za katero koli bolezen, kot so gripa, izcedek iz nosu ali kašelj. Nekdo se sprašuje, na podlagi česa naši politiki sprejemajo odločitve glede protikoronskih ukrepov? Ali vsi upoštevajo Deep State navodilo?
Končna opomba:
Do danes alopatska/konvencionalna medicina ni mogla zagotoviti nobenega dokaza o mikrobu kot povzročitelju. Če bi lahko, bi dr. Hamerov četrti biološki zakon narave znanstveno ovrgla.
Mati narava ne ustvarja nič hudega! Edino zlo so sektaši, ki želijo stvaritev razdeliti na posamezne dele in nad njimi vladati. Ti sektaši se želijo igrati Boga, vendar so pravi hudiči!
Kopirajte ta tekst! Naši otroci nam bodo hvaležni!
Več

 

“Duševni vzroki nastanka bolezni” Intervju z Björnom Eyblom, zdravilcem, maserjem ter avtorjem knjig

 

Klic, bakterij in virusov se ne moremo nalesti – ZAKAJ PRAVZAPRAV ZBOLIMO

 

“Duševni vzroki nastanka bolezni” Intervju z Björnom Eyblom, zdravilcem, maserjem ter avtorjem knjig

MarjanKomentirajte

DELIM prevod intervjuja z Björnom Eyblom, zdravilcem, maserjem ter avtorjem knjige „Dusevni vzroki nastanka bolezni! Intervju vodi Jo Conrad in je nastal 7.11.2011:

Prevedla Claudia Albina Božič

Dragi moji!

Tukaj imate prevod intervjuja z Björnom Eyblom, zdravilcem, maserjem ter avtorjem knjige „Dusevni vzroki nastanka bolezni! Intervju vodi Jo Conrad in je nastal 7.11.2011:

Nisem prevajala dobesedno, ampak sem naredila bolj nek povzetek, pri cemer sem delno izpuscala komentarje novinarja.

Razlaga bolezni skozi naravne zakone

G. Eybl zivi in dela v Avstriji, s tem nacinom zdravljenja se je pricel ukvarjati po primeru deklice Olivie. Takrat je prvic slisal o dr. Hamerju. Kot mnogi drugi je tudi on bil zelo prizadet, kako so delali s to deklico. Na kratko o tem primeru: Olivia je imela obliko raka na ledvicah. G. Eybl pove, da je po njegovem mnenju bil cilj tega medijskega pompa okoli Olivijenega primera, da se razkrije in ocrni delo dr. Hamerja. Dr. Hamer je ves cas poteka zdravljenja vedel, kako se bo bolezen razvijala, kaj se dogaja in kaj bo sledilo, bolje kot solska medicina. Mediji so ga pa napadali, kako lahko dovoli, da deklica trpi bolecine ipd. Tudi starsi so opazovali potek bolezni in razumeli, kako zdravljenje poteka. Bili so prepricani, da bo deklica s tem nacinom zdravljenja ozdravela, na svoji poti so bili konsekventni in vztrajni. V tem so prisli v navzkrizje z avstrijskim zakonom, morali so zbezati. Med begom se je za deklico stanje obrnilo na slabse, ta velik konflikt je sprozil poslabsanje njenega zdravstvenega stanja. Olivio so na silo pripeljali v bolnisnico, starsi so izgubili skrbnistvo, koncno je bila operirana in kasneje kemoterapirana. V javnosti je nato nastala slika, da jo je to klasicno zdravljenje pozdravilo. Eybl prizna, da se je najprej pustil zapeljati medijem, cesar se sramuje, vendar v tem vidi tudi nekaj dobrega, saj je postal nezaupljiv do njih in vsako zadevo veliko bolj razisce. Tri leta po tem dogajanju je v reviji „Raum & Zeit“ naletel na clanek dr. Hamerja. Zadevo je raziskal, si nabavil literaturo in ugotovil, da zadeva sedi, ima smisel. Preprican je, da bo ta teorija spremenila medicino v njeni osnovi.

Konflikti sprozajo bolezni. Izhaja se iz tega, da ima vsaka bolezen dusevno ozadje. Izvzete so nesrece, zastrupitve, bolezni pomanjkanja hranil, npr. skorbut. Vse drugo, kar se v nasem telesu zgodi, ima vzrok v nasem dusevnem stanju. Dr. Hamer je to medicino odkril na lastnem telesu, najprej skozi smrt svojega sina. Pri Hamerju se je v fazi zdravljenja pojavil rak na modih. Pomislil je, vedno sem bil zdrav, zdaj pa se mi zgodi najhujsi konlifkt v mojem zivljenju, smrt otroka, in kmalu za tem sam zbolim za rakom. Tukaj je videl povezavo. V tem obdobju je bil glavni zdravnik v neki Münchenski onkoloski kliniki. Rekel si je, ce to bolezen prezivim, bi rad to zadevo razcistil. Bil je v stiku z rakavimi bolniki, zato je lahko razsikoval. V tem casu so se v bolnisnicah pojavili prvi digitalni tomografi, kar mu je omogocalo shranjevanje in primerjanje podatkov. Predvideval je – ce ima dusevno stanje taksen vpliv na telo, potem mora nekaj to vse skupaj koordinirati, povezovati. Odgovor, ki ga je nasel, je bil nedvomno, da to morajo biti mozgani. Lotil se je raziskave na svojih pacientiih. Ugotovil je, da imajo npr. vse pacientke z neko doloceno vrsto raka na istem tocno dolocenem mestu v mozganih neko „ploscico“, poskodbo. Jasno mu je bilo, da psiha krmili telo in vse njegove organe. To je bil zacetek njegovega odkrivanja.

Nasel je povezave med nekim konfliktom, ki se je pokazal tudi na tomografskem posnetku na mozganih. Pravilno je lahko ugotavljal povezave med stanjem v predelih mozganov in boleznijo po telesu. Prednost tega nacina zdravljenja je v tem, da lahko povezujemo in kontroliramo dusevno stanje z mozgani in boleznijo na telesu. Tako se izkljucujejo napake. Razvil je teorijo 5 naravnih zakonov.

Prvi zakon je: vsaka bolezen izhaja iz nekega konflikta, soka, ki se je zgodil v preteklosti. Ta sok te doleti, ko nisi pripravljen, se nanj torej ne mores pripraviti, o tem ponavadi tudi ne moremo ali nocemo govoriti. In res gre za nekaj pomembnega, ni neka izmisljotina ali nepomembnost. Mi bolezen vidimo kot nekaj slabega, vendar je samo posledica in logicno nadaljevanje tega soka. Bolezen ima smisel. Sok povzroci bolezen, ta pa se pozdravi z razresitvijo konflikta.

Drugi zakona je: „dvofaznost“. Zaradi soka pride clovek v stanje dolgotrajnega soka. Poseben znak tega so npr. hladne roke, izguba apetita z izgubo teze, nespecnost in veliko vec. Tudi prisiljeno razmisljanje o vedno isti zadevi. Ce pride do ozdravitve, se to imenuje razresitev konflikta. Po tem se telo prestavi v stanje olajsanja in sprostitve. V tej drugi fazi najdemo vse oblike solskih ali uradnih bolezni. To je paradoks te nove medicine. Bolezni kot vrocina, glavobola, bolecine v hrbtenici se pojavilo v fazi ozdravitve ali zdravljenja. So postopek popravljanja telesa. V prvi fazi ne cutimo veliko, celo naprotno – smo aktivni, zmogljivi, dinamicni. V drugi fazi placamo ceno za nekaj, kar se je zgodilo pred tem. V najboljsem primeru se pocutimo slabo, imamo vrocino, lezimo. To so pogosti simptomi zdravljenja telesa, ki jih mi poskusamo zatirati, vrocino zbijati ipd. Po tem spoznanju je vrocina ozdravitvena. S tem znanjem smo lahko bolj sprosceni do simptomov, ker vemo, zakaj so nastali. Ce lahko ocenimo, kako dolgo je stres trajal, potem vemo tudi, kako dolgo nas bodo ti simptomi spremljali.

To se je zgodilo pri primeru Olivie. Dr. Hamer in starsi so vedeli, kdaj je konflikt nastal, kako dolgo je trajal dolgo, zato so lahko predvideli, kaj se bo v prihodnje zgodilo. Starsi so potrdili, da je dr. Hamer vedno natancno vedel, kdaj bo npr. prislo do spremembe tkiva, in da to predstavlja ze fazo zdravljenja. Pri tem si ne smemo delati prevelikih skrbi, lahko nastopijo tudi bolecine, ampak ni treba delati panike, saj gre za fazo zdravljenja. Pri diagnozi bolezni smo lahko zelo gotovi, saj tudi mozgani pokazejo funkcijo bolezni. Olivia je v casu bega pred mediji in avstrijskim zakonom dozivela velik konflikt bega, kar je povecalo otekline v telesu. Zaradi tega ji je narasel trebuh – tudi zaradi otecenih jeter. Mediji so porocali, da je trebusna votlina polna tumorja. V medijih niso omenili, da je imel tumor dejansko manj kot kilogram teze, kar bi se dalo obvladati.

Tretji naravni zakon zapove, da vse, kar se v telesu zgodi, se zgodbi na podlagi treh tipov tkiva, kot so se skozi zgodovino cloveka razvijala. Ti se v stanju konflikta enkrat obnasajo s porastom celic, drugic obratno – z zmanjsevanjem stevila celic. Konflikti so lahko nizje vrste, ko necesa ne dobimo, kar bi radi, ali necesa ne moremo prebaviti, nato koflikti napada, ki prizadenejo notranjo kozo, torej trebusno steno in organe v njej; konflikt samospostovanja, ki prizadene nas gibalni aparat – kosti in sklepe. Najnovejsi (gledano z vidika razvoja cloveka) koflikti prizadenejo cutne organe, koronarno ozilje na srcu. Govori o „Keimblätter“ – verjetno misli zarodne plasti.

Dr. Hamer je bolezni poimenoval bioloski posebni programi. Ce smo utrpeli koflikt v samostovanju, se to pokaze na kosteh. Ce nas sef nenehno kritizira, lahko utrpimo konflikt samospostovanja, se imamo za neumne. Narava v tem primeru stresa ustvari bolezen na hrbtenici v vratnem delu ali gleznju. V fazi zdravljenja bodo simptomi potem rdecica, oteklina ali npr. okvara medvretencne ploscice ali samo ledveni usek (heksensus). V skrajnem primeru je levkemija npr. faza zdravljenja kostnega raka. Levkemija je za solsko medicino nekaj groznega, zanje ni. V aktivni stresni fazi se lahko diagnosticira anemija, v naslednji fazi zdravljenja pa nastopi ponovna izgradnja kosti in tudi nastajanje krvi. Takrat v krvi vidimo veliko nezrelih krvnick, kar uradna medicina diagnosticira kot levkemijo. V bistvu je tukaj potrebno dati pacienta samo v posteljo, da se naspi, saj to potrebo tudi ima.

Dr. Hamer je omenjal, da so otroski zdravniki pri levkemiji nekoc rekli, da je potrebno smo nekaj dni ali tednov pocakat. In ce se ne pozdravi, naj pacient pride ponovno na pregled. Takrat se praviloma ni zgodilo nic hudega. Danes pa se zaganja panika, ce nekdo zboli za levkemijo.

Norost danasnje medicine je, da s temi neverjetnimi aparati in nacini odkrivanja bolezni, najdemo vsak najmanjsi tumor. Bolje bi bilo, da pacient tega ne ve, ker narava vecinoma sama poskrbi za ozdravitev. Lahko tudi, da tumor sploh ne moti. Nekoc so imele zenske v prsih veliko vozlickov, nihce se ni za to zanimal. Imele so veliko skrbi, otroci so bili v vojni, preziveti je bilo treba. Imeli so druge skrbi, zato se z malenkostmi niso ukvarjali. Konflikt, npr. konfilkt zaradi skrbi se je v nekem casu razresil, zato so tudi simptomi izginili. Nato so zenske imeli tudi turbekulozo na prsih, ki se je pozdravila. V najhujsem primeru se je celo odprla rana. Tega danes ne vidimo vec, saj se takoj operira. Danes je treba tako dstraniti vsak vozlicek v prsih, obsevati, uporabiti kemoterapijo. Pogosto zenskam prsi pogosto tudi amputirajo. Tega ne bi bilo treba.

Je pa bolje, da ce je zenska prestrasena, okuzena od ustrahovanja medicine, da se tumor odstrani, kajti tudi panika in strah imata velik vpliv na nadaljnji potek zdravljanja. Pomembno je, da zenska ponovno pride v dusevno ravnovesje. Ce te povezave poznamo, lahko nacrtujemo zdravljenje. Danes ima diagnoza „tezje“ bolezni tak negativni naboj, da se vsi ustrasijo. Zanimivo je, da pri zivalih ne najdemo metastaz, medtem ko je pogost vzrok smrti pri cloveku tumor, metastaze v pljucih, ker ta diagnoza pri ljudeh sprozi veliko hujsi sok, ki se manifestira v telesni obliki na pljucih ali na jetrih. To je tisti smrtni strah, saj naj bi bil rak vendarle neozdravljiv.

Manjka se cetrti naravni zakon. Tukaj gre za to, da mikrobi, torej mikroorganizmi v grobem tvorijo 3 skupine: glivice, bakterije in virusi ali bolje globulini. Mikroorganizmi imajo stalno mesto v telesu. Dr. Hamer je ugotovil, da so nasi simbioti in v nobenem primeru ne nasi sovrazniki. To je zelo veliko odkritje z velikimi terapevtskimi posledicami. Prej smo poskusali npr. pri bronhitisu uniciti povzrocitelje z antibiotiki. Pri tem znanju se pokaze, da je to zmotno. Pnevmokoki imajo v telesu neko nalogo, in pustiti jih moramo, da delujejo. Mozgani jih posljejo v organ, kjer je potrebno nekaj narediti, ocistiti. V osnovi jih ne smemo unicevati, temvec jih moramo varovati. Ce pa npr. neko vnetje postane prehudo, ce otrok ponoci krici od bolecin, potem smo lahko veseli, da imamo antibiotike, da lahko to fazo zdravljenja malo omilimo. Vnetje srednjega usesa je zdravljenje, ki ga je potrebno samo pospremiti. Pri tej medicini smo lahko bolj sprosceni, ne rabi nas biti strah simptomov in bolezni.

Eybl je napisal knjigo „Dusevni vzroki pri nastajanju bolezni“. V njej je preko 500 primerov iz prakse. Na kratko pove, da je najlepse opazovati povezave pri manjsih boleznih, kjer tudi ni rizika, da bi se kaj zgodilo, in kljub temu se zdravljenje dogaja po nacrtih in natancno. Pred kratkim je imel pacientko, ki je imela na spodnji ustnici posejanih nestetov herpesov. Bilo je hudo, skoraj cela ustnica je bila v krasti. Vemo, da je herpes locitveni konflikt. Ce gre za herpes na ustnici, to pove, da gre za locitveni konflikt, ki je neposredno povezan s tem mestom. In kaj delamo z ustnicami? Poljubljamo se, govorimo, to so osnovne funkcije. Potem tukaj poiscemo, kaj se je zgodilo. Pri tej pacientki je bila zgodba sledeca: gre za starejso gospo, ki ima odraslo hcer in zivi brez partnerja. Hci se je nenadoma odlocila, da se z mozem, svojo druzino, preseli na Dunaj. Zenska je od tega dne ostala sama. Imeli sta dober odnos, zato ji je bila hci njena najpomembnejsa oseba. Mehurcki herpesa so se pojavili takrat, ko sta mati in hci sli na potovanje v Hamburg. Mati se je veselila, da hci za nekaj casa spet samo njena. Tam se je zgodba z ustnico zacela. Herpes je bil posledica locitvenega konflikta, ki se je zdaj razresil s poljubi, pogovorom. Telo je tako regeneriralo povrhnjico. In ta regeneracija je povezana z nabreklostjo, mehurcki. Vedel je, da se je ze dlje casa pocutila osamljeno, zato je predvideval, da bo zdravljenje ustnice trajalo pol leta. Pol leta je morala ziveti s herpesom na ustnici. Ustnica se je dokonco zacelila.

V sebi nosimo tudi konfilkte, ki smo jih potlacili, npr. posilstvo, kjer je bolecina tako huda, da jo potlacimo. Ali lahko zdravnik predvidi, da se mora nekaj na tem podrocju nekoc zgoditi in to mora poiskati? Eyblovo mnenje je, da ce je nekaj pozabljeno, je to v redu. Ni dobro odpirati „zaprtih ran“. Na CT-ju se lahko kaj najde, vendar ce se je zgodilo v zgodnjem otrostvu, ne vemo, s cim imamo opravka. Vemo sicer, da je nekoc bil seksualni konflikt ali konflikt za prostor. Tudi najmanjsi dogodki lahko privedejo do hude diagnoze raka. Eybl je imel pacientko, ki se ji je zgodil konflikt borbe za svoj prostor. Ta je zelo pogost, nam vsem se je ze zgodil. Ta konflikt je imela s svojim tastom. Ko ga je prvic videla, je imela odpor do njega. Hkrati pa je imela konflikt za svoj prostor, revir, ker je bil drugacen tip cloveka. Vse to skupaj z obcutki odpora, celo gnusa, lahko pripelje do bulemije. Imela je torej vec let bulemijo, ki je po nekaj letih prenehala. Spoprijela se je s situacijo. S tastom je imela dodatni konflikt oznacevanja revirja. Za to obstaja smesna resitev. Ugotovila sva, da ceprav se ne marata, jo tast redno obiskuje. Vedno se je vsedel na stol za mizo, ki je sicer pripadal pacientki. S tem jo je hotel jeziti. S takimi stalnimi obiski ohranjamo konflikt. Ce ni simpatije, obiski niso potrebni. Zival je bolj modra – se preprosto umakne, s tem se razresi konflikt od sebe. Ko sva ugotovila, da s temi obiski prihaja do „revirnega“ konflikta, s tem sedenjem na njem mestu, se je pacientka odlocila, da zeli te obiske v bodoce omejiti. Tasta naj raje obisce sin. Doma je svoj prostor simbolicno ocistila. Povedala je, da ima doma kipec Bude, ki ga je dala na prostor in s tem ustvarila novo polje. Naslednji dan je imela vnetja mehurja. To je zdravilna faza revirnega konflikta. Tako pri zivalih (psih) kot ljudeh z uriniranjem pokazemo in ocvrstimo svoj prostor. Ce nam nekdo pride preblizu, ce prestopi meje, nase meje, ce partner ne dela tega, kar hocemo, to velja predvsem za zenske, smo v revirnem konfliktu, kar v fazi zdravljenja povzroci vnetje mehurja. Tak konflikt lahko resimo s pomocjo majhnega rituala. Tako izgleda terapija v novi medicini! Gre za konkretno spreminjanje neke zivljenjske situacije, ki nas je bremenila. Pri takem nacinu zdravljenja se mora terapevt vziveti v pacienta.

Za nekoga, ki ne pozna naravnih zakonov zdravljenja, so preventivni pregledi lahko rizicni za zdravje, ker se lahko odkrijejo simptomi, ki ne bi povzrocali tezav z zdravjem. Ti pa bodo zdaj postali problem. Clovek zaide v spiralo strahu, iz katere pogosto ne more vec izstopiti. V takem trenutku je vcasih tudi prepozno, da se spoznamo s to novo medicino, saj se je zelo tezko iztrgati iz te spirale strahu. Ta diagnoza na cloveka deluje kot hiptnoza in vemo, kaksno moc ta ima. Ko si ze enkrat izpostavljen tem infomacijam o svojem zdravju, diagnozami, lahko recemo brezsrcnimi diagnozami, je to tezko. Zato se je najbolje ze prej posvetiti novi medicini, ko smo se zdravi.

Zavedati se moramo, da je pomembno to, kaj nekdo obcuti glede na dano situacijo. Ljudje razlicno reagirajo na situacije, nekdo ima problem z necim, drug s cim drugim. Merodajno je, kaksne obcutke nosi v sebi posameznik. Od zunaj ne moremo reci, da je nekdo nek konflikt dozivel ali ne. Pogosto se zacetek konflikta vstavi ze zelo zgodaj, v otrostvu, ce otroka in njegove potrebe ignorirajo ali ce ze zelo zgodaj mora poslusati „tega ne znas, ne bo ti uspelo …“ S takimi stavki otrok odrasca in na teh dolocenih mestih pride do konflikta, ko bi kdo drug rekel, saj ni pomembno, zanj je zelo pomembno. Ampak s tem programom v sebi smo zelo senzibilni na taksne izjave, npr. ce nas nadrejeni kritizira. Tako se zacnejo vrteti programi.

Ta teorija je revolucionarna, v bistvu je treba vso medicino postaviti pod vprasaj. Ta metoda obstaja zdaj skoraj 30 let. To znanje je neverjetno. V tem casu je umrlo zelo veliko ljudi. Veliko premalo terapevtov ve za to, premalo zdravnikov, tudi tisti, ki to znanje imajo, ga vecinoma ne uporabljajo, ker to prinasa samo tezave. Farmacevtska industrija danes hrani zdravnika, ta o novi medicini ni navdusena, ker se z njo ne da zasluziti. V celoti bi odpadla kemoterapija, ki predstavlja milijardni trg. Moramo povedati, da zdravljenje rakavega bolnika s kemoterapijo stane toliko kot hisa ali vsaj za lastnisko stanovanje.

Eybl upa, da se bo v kolapsu zdravstvenega sistema, ki je tik pred nami, v medicini zgodilo, da se bodo zadeve obrnile. Potrebujemo nov zacetek. Potrebno je veliko stvari odstraniti: vsa cepljenja, ki niso le nesmiselna, temvec tudi strupena (tukaj se uporabljajo tezke, lahke kovine, formaldehid), ki skodujejo otrokom. Vse bi bilo lahko bolj preprosto, bolj clovesko. Zdravnik bi se moral vsaj eno uro pogovorjati s pacientom in poiskati konflikte, zaradi katerih zboleva. Predvideva, da se bo s spremembami druzbenega sistema veliko spremenilo na bolje, Majhne otroke, ki morajo od mame ze pri dveh, treh letih, se zbombardira s konflikti. Locitveni konflikti so tako pogosti, kolikor je primerov nevrodermitisa. Malcki zelijo cutiti kozo matere, ljubezen, medclovesko toplino, kontakt koze. Kadar imam primer nevrodermitisa pri majhnem otroku, ki dobi te tezave tri, stiri krat letno, najprej povprasam, kdaj so se simptomi zaceli. Najpogostejsi odgovor je med pocitnicami. Gre spet za paradoks. V pocitnicah, ko se otrok dobro pocuti, saj je doma, ko je spet blizu mame, ko se lahko stiska, boza. Ravno v tem obdobju nastane pri majhnih otrocih nevrodermitis. Gre za zdravilno fazo locitvenega konflikta. Otrok je moral prezgodaj stran od mame, ker je ta morala delati. To je standardni primer. V takem primeru priporocam znizanje potreb druzine, da ne bo potrebno toliko delati. Potem imamo vec casa za nas, za nase otroke. Umik iz potrosniskega okolja bo blagodejno vplival na nase dusevno in telesno zdravje. Koncerne lahko pustimo malo stradati. Vidimo, da se oblika zivljenja, ki smo ga do zdaj bili vajeni, podira. Spremembe ne bodo prisle hitro, verjetno se mora star sistem najprej sesuti sam vase. Minilo je 30 let, lahko bi se resilo veliko zivljenj, ljudje bi manj trpeli.

Ta medicina je zelo kompleksna, potrebno je vedeti velik podrobnosti, da lahko postavimo neko porocilo o zdravju. Dr. Hamer je svoje izsledke prikazal v tabeli in veliko ljudi se v njej ne znajde, ker je narejena od zdravnika za zdravnike. Veliko je tezkih strokovnih izrazov, so zelo natancni, vendar za laike nerazumljivi. Zato se je Eybl lotil pisanja knjige, v kateri lahko na hitro po organih ali simptomih iscemo vzrok simptoma, npr. glavobol, rak na jetrih. Popis vsebuje vse bolezni. Upa, da se bo ta obliak medicine razsirila. Tudi glavobol je npr. simptom ali bolezen, razen ce smo gresili s pitjem alkohola in je posledica zastrupitve. Sicer ima vsaka bolezen vzrok v dusi, tudi pri bolecinah z zobmi, kariesu. Ni preprican, koliksno vlogo pri zdravju zob igra sladkor in produkti iz bele moke, za katere se ve, da izpirajo kalcij iz telesa. V osnovi tudi zobje dobivajo impulze iz mozganov in reagirajo na dusevne drazljaje. Pri svojem izobrazevanju za maserja je imel zelo avtoritarnega nadrejenega, ki ga je rad ponizeval, ce se sam ni dobro pocutil. Nekega sne se je odlocil, da tako ne gre vec dalje, sedaj se mora upreti. „Ugriznil“ je nazaj, se sefu uprl in 5 dni kasneje je imel prvo zdravljenje korenine zoba pri zobozdravniku. To je bila zdravilna faza konflikta „ugriza“, upora. Ce bi imeli potrpljenje in znanje, bi se tudi taka tezava lahko resila sama od sebe.

Zobje so povezani z borbenostjo, se pregristi skozi, kot recemo. Otroke bi morali nauciti kulture konfliktov, prerekanja, kako se skregati in kljub temu imeti dober odnos. Direktna terapija, ki pomaga, je, da otroka pustimo ugristi v kozno gubo. Otrok bi se moral braniti, pa se ne. Najpogosteje gre za neko prepoved.

Eybl navede se en primer vnetja ocesa pri 49- letnem moskem. Pri prizadetosti oci gre vecinoma za konflikt ocesne locitve. Pri tem pacientu je celotna druzina imela enkrat letno srecanje. Njemu je to vedno tako lepo, vsi se spet vidijo. To srecanje se ze vec let ni zgodilo, kar je pri njemu povzrocilo vizualni locitveni konflikt. Ljudi, ki so mi dragi, ne morem vec videti. Nato so se le dogovorili za ponovno srecanje vseh clanov druzine in samo 3 dni po srecanju je pacient dobil hudo vnetje oci. V solski medicini je bil zdravljen z kortizionom in razlicnimi antibiotiki. Ce vemo, kaj je vzroku temu, se lahko od takega zdravljenja umaknemo ali ga preprosto ne izvajamo. Kadar nekoga res ne moremo vec videti (npr. ce je umrl ali se odselil), obstajajo druge resitve. Potrebno se je prijazniti z novo situacijo, ne le intelektualno, temvec z obcutki. Pri tem nam pomagajo majhni rituali ali nova prijateljstva, novi konktakti ali morda domaca zival, do katere lahko izgradimo novo ljubezen. Obstaja veliko moznosti, lahko uporabimo prijeme, ki se uporabljajo pri psihoterapiji. Dobro in smiselno je, ce jih uporabimo v okviru teh petih naravnih zakonov, saj je uporabno in ucinkovito.

G. Eybl se ukvarja s to terapijo profesionalno, nima tezav s sistemov, saj mu nihce ne more prepovedati, da nekomu svetuje izvesti ritual zaradi prostora za sedenje, kot je povedal v zgornjem primeru. Ne sme pa predpisovati zdravil ali dajati injekcij, s cemer lahko zivi. Pravi, da so pri njemu rezultati dobri, ceprav ni zdravnik, mogoce celo ravno zaradi tega. V Avstriji ni zdravnikov, ki bi se uradno s tem ukvarjali ali se vsaj javno k temu pripisali.

Konflikti sprožajo bolezni, vsaka bolezen ima duševno ozadje. Uspešnost zdravljenja napredovanega raka nad 90% po zdravniku R. G.Hamerju

Marjan2 komentarja

Nova germanska medicina

Nemški zdravnik Ryke Geerd Hamer (roj.: *1935) ima zelo velik procent uspešnosti pri svoji terapiji zdravljenja raka – mnogo večji uspešnosti kot pri katerekoli terapiji, katere sem videl. V nekem primeru od mnogih sojenj preganjanemu zdravniku Hamerju je moral javni tožilec (v Wiener Neustadtu v Avstriji) priznati, da je 6.000 od 6.500 pacientov s pretežno napredovanim rakom, živelo še štiri do pet let po tretmanu zdravnika Hamerja. To je uspešnost nad 90% in je popolnoma drugačen rezultat, kot se ga lahko pričakuje po konvencionalnem zdravljenju napredovanega raka.

Zdravnik Hamer je sam dobil raka na modih kmalu po tem, ko je bil njegov sin Dirk ubit leta 1978. Vprašal se je ali ni bila mogoče sinova smrt vzrok njegovega raka. Tri leta kasneje, ko je delal v bolnici Univerze v Műnchnu, je zdravnik Hamer lahko začel z resnimi raziskavami bolezni imenovanih rak. Po teh raziskavan je proučil in dokumentiral nad 15.000 primerov raka. Odkril je, da so bile prisotne vedno podobne značilnosti, ki jih je imenoval železna pravila raka.

  1. ŽELEZNA PRAVILA RAKA
    2. 1. vsaka bolezen imenovana rak je podobna bolezni, ki začne kot DHS (Dirk Hamerjev Sindrom – imenovan po njegovem sinu). To je resna, akutna, dramatična in izolirana izkušnja konflikta in šoka. Istočasno se manifestira na treh nivojih: na nivoju psihe, na nivoju možgan in na nivoju organov.

 

    1. 2. vrsta psihičnega konflikta določa mesto centra sprožitve Hamer Herda (termin izvira od nasprotnikov dr. Hamerja, kateri so strukture v možganih, katere je on odkril, in so jih porogljivo/posmehljivo imenovali “Hamersche Herd” oz. Hamerjevi smešni centri) tako v možganih kot v drugih telesnih organih.

 

    3. potek psihičnega konflikta je v soodvisnosti z razvojem Hamer Herda v možganih in razvojem raka v drugih organih.

V trenutku konflikta in šoka se na določenem mestu možganov dogaja nekaj kar imenujemo v elekriki kot kratek stik v mehaniki pa zrušitev materijala. To dogajanje se lahko posname s pomočjo računalniške tomografije (CT-computer thomographie) in je podobno koncentričnim krogom strelske mete ali pa mirni površini vode v katero se vrže kamen. Kasneje, če se konflik ne razreši, se CT slika menja in razvije se edem in končno ostane brazgotina.

Iz naslednjega primera se lahko vidi, koliko so te poškodbe možganskega tkiva specifične in natančno locirane. Po nekem predavanju na kongresu je nek športni zdravnik dal dr. Hamerju CT sliko možganov in ga zaprosil, da mu jo razloži. Dr. Hamer je iz nje razbral naslednjo diagnozo:
da ima pacient novi karcinom na mehurju in da ta krvavi in je v fazi zastaranja, starejši karcinom prostate, dijabetes in stari karcinom pljuč, poleg tega pa ima še izgubo občutka v določenem predelu telesa in vse še poteka ob določenih emocionalnih konfliktih.

Osuplo je dejstvo, da je dr. Hamerju uspelo pokazati, da je istočasno s pojavom koncentričnih poškodb tkiv možganov vidnih na CTju. Ravnotako se tudi na poškodovanih organih vidijo takšne koncentrične lezije. Po Hamerju do tega pride istega trenutka ko psihični šok zadene podzavestni nivo in isti trenutek se začne razvoj raka. Med drugim tudi druge bolezni so lahko povzročene preko istega mehanizma. Resnost bolezni je lahko odvisna tudi o drugih fizioloških, energetskih in prehrambenih faktorjev; ampak narava bolezni in lokacija so določene z vsebino konflikta-šoka.

Dr. Hamer verjame, da se medsebojni odnosi ključnih emotivno-stresnih dogodkov, ko prvo zadenejo dele možganov in nato vzročno določene organe telesa. Ti programi so se razvili kot človeškova evolucijska prilagoditev in so podobni programom v živalskem svetu. Ko nepričakovano, iznenada doživimo emotivni šok-stres, se sproži program za hitro popravljanje (imenovan biološki program za konflikte) z namenom povratka posameznika v normalno stanje. Takšni programi se podovno pojavljajo tudi na družinah ali drugih socialnih skupnostih.

Naslednji primer predočuje dr. Hamer: mati vidi kako njen otrok doživlja težko nesrečo. Gledano evolucijsko, otroci hitreje okrevajo, če dobivajo povečano količino materinega mleka. Zato materin biološki program za konflikte poskuša povečati ustvarjanje mleka s povečanim številom celic v dojkah. Če je mati desničarka, bo tak dogodek istočasno povzročil pojav Hamer Herda v določenem delu njene desne možganske hemisfere, in se nato odraža na njeni levi dojki. Ko otrok okreva, konflikt se začne reševati in dodatno mleko ni več potrebno. Mati dobi dobrodušno obliko tuberkuloze v tej dojki, katera razgrajuje odvečne mlečne celice. Ampak, če mikrobakterije potrebne za ta proces niso prisotne, se področje lahko samo kalcificira in ostane kot uspavan tumor.

Popolnoma podoben proces se dogaja pri živalih. Ovca, kateri volk odnese jagnje, pokaže nagnjenje na rak vimena. Stran, kje se pojavi, je odvisna samo od tega ali je desnonoga ali levonoga ovca. Ovca najpogosteje rešuje ta konflikt tako, da se začne mrkat in ojanji novega mladiča.

Naslednji primer nam slikovito prikaže, kakšno vrednost za preživetje ima izvorno ta mehanizem. Zamislimo si, da levinja preganja antilopo. Antilopa mora v trenutku mobilizirati vse svoje sile, da bi preživela. Tedaj vodstvo prevzame simpatični živčni sistem, a paralelno temu se v možganih aktivirajo tudi določeni centri, kateri spodbudijo aktivnost pljuč. Po uspešnem begu, se bo antilopa odpočila. Na kratko, parasimpatični živčni sistem bo prevzel nadzor, da bi se normalizirale telesne funkcije.

Če se pa neki osebi sporoči, da ima raka, čeprav je lahko ta diagnoza napačna, se zaradi istega straha od smrti, sproži takisti biološki program, ki je pomagal antilopi pobegniti. Poveča se raven stresa ter se aktivira povezava med možgani in pljuči. Ampak, v tem primeru se ne da nikamor pobegniti, dokler se konflikt ne reši. Razrešitev pa lahko traja leta in leta. Tako obstaja neprekinjen stres in posledično stimulacija aktivnosti pljuč s strani možganov. Zaradi takega stanja se poveča kapaciteta pljuč, zaradi neprestane delitve celic.

Ta proces se lahko zaustavi samo z izključevanjem stikala v možganih preko gašenja izvornega konflikta-šoka. To se dogaja tedaj, ko je pacient podvržen operaciji ali naravni terapiji v katero popolnoma veruje, da bo dovedla do ozdravljenja. Ampak, taisti postopek ne bo rešil konflikta pri pacientu, ki sumi v učinkovitost terapije. V tem primeru bo bolezen nadalje napredovala. Zaradi truda dr. Hamerja to ni več samo nepodkrepljena predpostavka, temveč znanstveno dejstvo, katero je mogoče v vsakem trenutku preveriti s CT pregledom možganov.

Naslednji seznam prikazuje nekaj odnosov med konflikti občutja in prizadetosti določenih organov:

 

            • zunanja kožica nadledvične žleze-napačna usmerjenost, zavedenost na napačno pot;
            • Mehur – grd konflikt, umazani triki;
            • Kost-pomanjkanje samospoštovanja, občutek inferiornosti;
            • mlečna žleza v dojkah-vključuje skrb in neskladje;
            • mlečna kanali v dojkah-konflikt pri razdvajanju;
            • dojka, leva (pri desničarkah)-konflikt okoli otroka, doma ali matere;
            • dojka, desna (pri levičarkah)-konflikt s partnerjem ali drugimi osebami;
            • bronhiji-nepremičninski konflikt;
            • grlo maternice-resna frustacija;
            • debelo črevo-grd, neprebavljiv spor;
            • žolčni mehur-konflikt partnerstva;
            • srce-neprestani konflikti;
            • črevesje-neprebavljiva gruda besa;
            • ledvice-pomanjkanje volje do življenja, konflikt povezan z vodo ali tekočino;
            • goltanec-konflikt straha in preplašenosti;
            • jetra-strah pred gladjo;
            • pljuča-strah pred smrtjo od dušenja, to vključuje tudi za taisti strah za drugega;
            • limfne žleze-pomanjkanje samospoštovanja povezanega z okoljem;
            • melanom-občutek umazanosti in oskrunjenja;
            • srednje uho-nesposobnost priti do nekih še kako potrebnih informacij;
            • usta-nekaj se ne more prežvečiti ali zadržati;
            • požiralnik-nekaj se ne more imeti ali požreti;
            • trebušna slinavka-vznemirjenost in bes v sporu z družinskimi člani ali pa v povezavi z nasledstvom;
            • prostata-grd spor v povezavi s spolnostjo ali pa v zvezi s spolnostjo;
            • rektum-strah od nekoristnosti;
            • koža-izguba celovitosti;
            • vranica-šok povzročen s telesnim ali emocionalnim ranjevanjem;
            • želodec-neprebavljiv bes, preveč pogoltniti;
            • moda in jajčniki-konflikt izgube;
            • maternica-spolni konflikt(i).

Tu so še nekatere specifične bolezni povezane s konfliktom čustev:

 

            • AIDS– dr. Hamer je opazil, da nihče ni nikoli umrl od AIDSa, če prej ni izvedel ali bil prepričan, da je HIV pozitiven. To nas napelje do zaključka, da je tako kot pri raku, negativno dojemanje povezano z AIDSom in to je tisto, kar povzroča njegove razdiralne učinke.
            • angina pektoris– povzročena je z nepremičninskimi spori v aktivni fazi in srčnim infarktom v fazi ozdravitve.
            • dijabetes in hipoglikemija– desnoroka ženska bo dobila hipoglikemijo zaradi tesnobe ali odvratnosti; če pa je levoroka, bo dobila insulinski diabetes. Desnoroki moški bo dobil insulinski dibetes zaradi spora z odporom ali borbe proti nečemu; če je pa levoroki, bo pa dobil hipoglikemijo.
            • paraliza obraza– strah od izgube obraza, posledice zasmehovanja;
            • hemeroidi– desnoroka ženska v povezavi in težavami z identiteto, a levoročni moški z ozemeljskim besom, v fazi ozdravitve bo dobil hemeroide.
            • srčni infarkt– borba za posest ali njegovo vsebino
            • multipla skleroza in paraliza– nesposobnost pobega, nadaljevanja, približevanja ali pa takrat, ko se ne ve, kaj bi bilo treba storiti;
            • psorjaza– vključuje konflikt ločitev od matere, očeta, družine, prijateljev, družinskih ljubljencev;
            • psihoze vseh vrst– imajo eden ali več aktivnih Hamer Herdov v obeh možganskih hemisferah;
            • reumatizem– konflikt nasilne ločitve, kateri je povzročil bolečino in trpljenje;
            • vitiligo, leukoderma– konflikt grdega ali nasilnega ločevanja.

 

Zabeležka o dominantni roki: Levičarji razvijajo potrebe na nasprotni strani od pravih desničarjev. Dominantna je tista roka, katera se ob ploskanju nahaja zgoraj. Pri desničarjih so vse mišice na desni strani povezani s partnerjem in morda tudi z drugimi osebami, a vse mišice na levi strani so povezane z otroki ali lastno materjo. To stanje se lahko spremeni zaradi hormonalnih sprememb, v primeru jemanja kontracepcijskih kemikalij ali pa v menopavzi.
Izbor žarišča konflikta se dogaja preko podzavestnih asociacij. N.pr.: biološki konfliki kateri vključujejo vodo ali druge tekočine kot so mleko, olje dovedejo do raka ledvic, strah pred smrtjo privede do raka pljuč; psihološko goltanje večjega zalogaja, več kot se lahko prebavi, dovede do raka na želodcu ali pa črevesju. Izvorno v živalskem svetu se resnično misli o velikem zalogaju hrane, ampak v našem primeru se lahko poveže s prevelikimi financijskimi obvezami ali katerimikoli drugimi dolžnostmi, katerih se ne more izpolniti, uresničiti. Ampak, žarišča ne določa sam dogodek, temveč predhoden psihološki značaj, kateri je pomemben za posameznika v takem trenutku dogajanja.

Dr. Hamer to slikovito prikaže s primerom ženske, ki odkrije svojega soproga v postelji z drugo žensko. Tu nastopi konflikt spolne frustacije, ki povzroči raka maternice. Če pa ga ona doživi kot spopad s partnerjem, tedaj bo pri desničarki dovedlo do raka desne dojke. Če so konfliktni občutki straha in odvratnosti, tedaj bo nastala hipoglikemija. Pri občutku manj vrednosti se rak lahko razvije v pubični kosti. Če pa je nastopil občutek manjvrednosti povezan z izdajo zaupanja, ne pa s spolnostjo, tedaj nastanejo težave v roki ali nogi, možno pa je tudi, da se lahko pojavijo težave v prstih ali v ramenih.

Drugi tipični primeri, ki lahko dovedejo do bioloških težav, so konflikti izgube: ljubljene osebe, zaposlitve, vredne imovine, posesti…

Dr. Hamer verjame, da večino metastaz ali sekundarnih tumorjev povzroča strah od tumorjev ali pa strah pred smrtjo, ki se javlja, ko se pacientu priobči, da ima raka ali pa ko so prognoze negativne. Ampak v tem istem primeru nastali konflikt-šok ne more biti strah pred smrjo, temveč je to bes, ogorčenje ali pa konflikt ločevanja od partnerja ali otrok in tedaj se bodo tumorji pojavili na drugih mestih. Ravnotako diagnoza raka na debelem črevesu pogosto dovede tudi do raka na jetrih zaradi podzavestnega straga pred gladom.

Splošno vzeto brezupnost, razočaranje in občutek nesmiselnosti ustvarjajo kronični stres, kateri onemogoča ozdravljenje od raka in drugih bolezni oziroma povzročitev le teh. Po dr. Hamerju je pravi vzrok začetka raka in drugih bolezni nepričakovani travmatski šok na katerega nismo čustveno pripravljeni.
FAZE OZDRAVLJENJA

M_Two_Phase_Diagram

Začetek DHS oziroma izkušnje konflikta-šoka drugačno je od drugih konfliktov katere doživljamo vsak dan. DHS povzroča neprekinjen stres, ki ima za posledico nagnjenje k hladnim rokam ali stopalom, pomanjkanje apetita in izgubo telesne mase, nespečnost in neprestano razmišljanje o vsebini konflikta. Če se konflikt hitro ne reši, dolgotrajni stres dovede do specifičnih simptomov in razvoja raka ali drugih bolezni.

Ko se konflikt razreši, pacient ni več zavzet z vsebino konflikta, apetit se začne vračati, roke so ponovno tople in vrača se zdravo spanje; lahko pa se v tej fazi občuti tudi slabost, utrujenost in potrebo po počitku. Ti učinki nakazujejo, da je parasimpatičen živčen sistem prevzel kontrolo telasa. To pa je šele začetek faze ozdravljenja, katera je lahko dolgotrajna in težavna.

V času prve faze ozdravljenja prihaja do zadrževanja vode in vnetja, ampak tumor neha rasti. To s časom dovede do krize ozdravitve, katero Hamer imenuje epileptično ali epileptoidno krizo, zato ker je povzročena z edemom poškodovanega možganskega tkiva Hamer Herda. Simptomi so specifični glede na bolezen.

Nato začne telo izločati akumulirano vodo, pacient popolnoma pridobi na moči in telesne funkcije se normalizirajo. Sedaj šele možgansko vezno/oporno tkivo glij začne popravljati Hamer Herd. Konvencionalni radiologi to lahko interpretirajo kot hitro rastoči tumor v možganih in tretirajo ga skladno z diagnozo.

Dr. Hamer ocenjuje, da je 99% dogajanja v možganih, kot so udarci, ciste in tumorji posledica zaceljevanja Hamer Herdov. Zato jih smatra kot začasne in samoomejujoče, razen če ne pride do neprimerne medicinske intervencije. Najpomembnejša pomoč v takih primerih je zmanjšanje kakšnegakoli možganskega edema.

V času krize ozdravljenja pacient lahko ponovno doživlja kratke izvorne psihološke konflikte s hladnimi nogami ali hladnim znojem. Vloga tega pojava je, da se odvrne in odstrani edem poškodovanega možganskega tkiva, kar šele tedaj omogoči normalizacijo drugih telesnih stanj. Torej, najnevarnejše je obdobje ravno pred krajem krize ozdravitve, kadar postane jasno, da je telo dovolj močno, da premaga bolezen.

V teških primerih z dolgotrajnim in močnim konfliktom, se lahko razvije velik edem v možganih, ki ga dr. Hamer zdravi z injekcijami kortizona. Pri naravni terapiji namesto kortizona se uporablja kombinacijo uree in protivnetnih terapij.

Urea ima močne diuretske lastnosti in odličen učinek v primerih nevarnega visokega tlaka tekočin v možganih. Običajno se jemlje 20g uree 2 do 5 krat dnevno.

Opisan je tudi neki življensko nevaren primer ogromnega ponovno izraslega možganskega tumorja, kateri je popolnoma izginil v dveh urah, po tem, ko je pacient dobil 256ml 30% uree. Primer je opisala Martha Cristy (FutureMed, Inc., ZDA v Your Own Perfect Medicine). To poročilo jasno nakazuje, da je to, kar se je mislilo, da je tumor, v bistvu bil ogromen edem v skladu z vedenjem Nove medicine.

To kar dr. Hamer imenuje epileptična kriza, pacient lahko doživi kot srčni udar, pljučno embolijo, hepatitis ali pa vnetja pljuč. Med samo fazo ozdravljenja pacient najpogosteje občuti večje neugodje, kot v času same aktivne rasti tumorja.

V prvem delu ozdravljenja, ko telo ozdravlja vnete hormonske žleze, večina težav nastaja zaradi zadrževanja vode, vnetij, oteklin tkiv. Vse to pa lahko povzroča močne bolečine. Ne glede na to ali se nahajajo v možganih ali v nekem organu, se smatrajo Hamer Herd edemi kot pozitivni znaki ozdravitve.

Po krizi ozdravljenja, edeme-karcinome odpravljajo gljivice in mikrobakterije, virus hepatitisa pa lahko pomaga pri obnavljajnju jeter. V tej fazi bakterije, virusi in gljivice pomagajo pri razgradnji tumorja in obnavljanju poškodovanih tkiv, istočasno pa tako povzročajo vnetje, bolečine in vročino.

Verjetno je zelo čudno, ker dr. Hamer smatra mikroorganizme za prijatelje in pomočnike pri zdravljenju raka. Prišel pa je še do enega nenavadnega odkritja. V tem ontogenetskem sestavu tumorja in kancerogenih bolezni, razlikuje dva nasprotna si procesa med aktivno fazo konflikta. Odvisno od lokacije Hamer Herda v možganih se lahko pride ali do povečanja števila celic ali pa do njih uničevanja. Prva skupina ima za posledico povečanje števila celic in rast tumorja v času samega konflikta, a nato odpravlja odvečne celice ob pomoči mikroorganizmov v fazo ozdravljenja. Druga skupina ima za posledico uničevanje celic v fazi konflikta, kar povzroča nastanek čirov, nekroz in lukenj/žepkov v tkivih, ki lahko nastanejo n.pr. v kosteh (osteoporoza), ledvicah, vranici ali jajčnikih. V fazi ozdravljenja si ta druga skupina prizadeva popolniti praznine s povečano delitvijo celic. Nekroze in osteolize (razgrajene kosti) sedaj popravljajo bakterije katere prvo povzročajo abscese in se sčasoma popolnijo z ožilnim tkivom, kasneje z zaceljujočem tkivom katero tvori osteosarkome, limfome, fibrome in prehodne ciste. Razen tega se leukemija najpogosteje pojavlja v fazi ozdravljenja. Levkemija se tako pojavi lahko tudi pri poškodbah kostne sredice z radiacijo, kemikalijami ali pri raku kosti.

Po dr. Hamerju so ta stanja v glavnem samoomejujoča in se lahko izmaknejo kontroli samo tedaj, če pride do novih konfliktnih šokov, ko je telo preveč izčrpano ali slabotno ali že preveč staro ali pa zaradi metod konvencionalne medicine. Nasproti metodam konvencionalne medicine pa se z naravnimi metodami zdravljenja prizadeva prožiti pomoč telesu in duhu v tem teškem obdobju. Večino ozdravljenja poteka brez večjih težav, ampak pri kakšnih 10% primerov pa je potrebna popolna pomoč izkušenega terapevta, še posebej v trenutku krize ozdravljenja.
ZDRAVLJENJE PSIHIČNIH KONFLIKTOV

Glavna naloga pri vsakem primeru raka je odkriti izvorno izkušnjo čustvenega šoka in se prepričati, da je ta izkušnja ozdravljena ali zaceljena. V velikem številu primerov se ta konflikt-šok sam po sebi popravi in pacienti trpijo samo posledice faz ozdravljenja. N.pr.: nekdo je izgubil posestvo ali pa zaposlitev. Po tem dogodku se je začel ukvarjati z novim poslom ali pa hobijem. Kot kasnejša posledica tega dogodka se je lahko pojavil tumor, kateri postopoma postaja uspavan in se razgrajuje. Okoli 40% tumorjev kateri se odkrijejo rutinsko z medicinskimi preizkavami se smatrajo zastarani in nenevarni oziroma so uspavani in kalcifinirani. Ampak, lahko se pojavijo zapleti, če medicinska intervencija dovede do konflikta-šoka povzročenega s strahom pred smrtjo, kateri bo spodbujen z rastjo takistega ali pa nekega drugega novega tumorja.

V drugem primeru izvorni konflikt je lahko še nadalje aktiven ali pa je prišlo do nekega novega aktivnega konflikta. Ker pa tega ne vemo, moramo v vsakem primeru dobro premisliti, kako bomo odkrili izvorni ali pa katerikoli konflikt. Vrniti se moramo v preteklost, še posebej je pomembno obdobje do dveh let pred začetkoh našega problema ter analizirati naša občutja v tej dobi, kot tudi prej in kasneje. Meditacija ali terapija z regresijo nam je lahko v veliko pomoč pri odkrivanju konfliktnih šokov.

Če doživimo močno čustveno reakcijo, ko odkrijemo vsebino onflikta, smo lahko gotovi, da le ta ni razrešen. Če je le mogoče, ga je najboljše rešiti na naraven način. N.pr.: če je bila vzrok konfliktu izguba partnerja, tedaj lahko poiščeta nekega novega; če ste izgubili otroka, lahko ponovno zanosite (rak preneha rasti po tretjem mesecu, ker nosečnost ima prednost) ali pa posvojitev otroka. Kakorkoli se dogodi, to kar zdravi ni sama nosečnost, nov partner ali pa hišni ljubljenec, temveč možnost, da se spoprimemo z našo izgubo, jo sprejmemo in nadaljujemo z življenjem. Kdor tega ni v stanju storiti, ne bo imel koristi od novega partnerja, otroka ali hišnega ljubljenca; dobremu terapevtu pa je lahko lažje v takem primeru pri pomoči taki osebi.

Če naravna rešitev ni mogoča ali če ni možnosti obiskati terapevta, se uporabi vodeno vizualizacijo, lahko to stori sam ali pa ob pomoči partnerja ali nekoga bližnjega. V sproščenem in meditativnem stanju se ponovno zagleda in podoživi konflikt, kolikor je mogoče intenzivno in tedaj se vloži pozitiven in zaželjen izhod. Ustvariti in podoživeti je potrebno ta novi izhod, kolikor je mogoče živo in natančno, gledati ga, občutiti ga, in če je le mogoče, ga tudi poslušati in vonjati. Izvorna izkušnja je lahko usadila v spominjanje nepovezane detajle–sledi mučnega doživetja, na katerega se sedaj reagira morda z alergijo. Lahko se tudi tako nastale alergije, poskusi na isti način osvoboditi z vodeno vizualizacijo.

Če pa nobena od teh metod ni mogoča, zato ker se zaradi kateregakoli razloga občuti, da se mora nadaljevati s trenutnimi obveznostimi in mukami, tedaj lahko pomaga samo globlje duhovno razumevanje in sprejemanje. V vsakem primeru se je potrebno zavedatie svoje ranljivosti in se izogibati novih konfliktov-šokov. Če pa se nekateri vendarle dogodijo, jih je potrebno izločiti iz svojega sestava, kolikor je mogoče hitro.

Razen tega močno verujem, da se vsi aktivni konflikti zaključijo in da se faza ozdravljenja začne šele, ko smo v stanju v sebi močno občutiti ljubezen in odpuščanje ter to tedaj zračiti drugim, a še posebej tistim, proti katerim čutimo, da so nam morda povzročili zlo. Dodatno lahko še ublažimo fazo ozdravljenja s pričakovanjem, da bo ta kratka in blaga in da bo dovedla do popolne ozdravitve. Po dr. Hamerju živali v naravi dobijo rak zaradi istih programov šoka tako kot mi ljudje. Vendar 80-90% živali preživi in tega sploh ne opazijo, ker faza ozdravljenja poteka po naravni poti. Tiste živali katere poginejo so v glavnem stare in ne morejo razrešiti konflikta, n.pr. povrniti si teritorij od tekmeca ali pa nadomestiti mladiča.

V naši civilizirani družbi pa ni ravno tako, ker se naravni procesi ozdravljenja najpogosteje kršijo. Začne se z dobivanjem sredstev za pomiritev in antidepresivi v času aktivne faze konflikta. Ta sredstva nas ovirajo, da se povrnemo in se postavimo zase. Sčasoma tako stanje lahko dovede do diagnoze raka, ta diagnoza pa povzroča nove aktivne konflikte, ki se lahko zaključijo z vedno večjimi odmerki morfija. Morfij pa popolnoma onemogoči naše ozdravljajoče reakcije.

Medtem ko dr. Hamer (še vedno je na tem področju ortodoksni zdravnik in ne razume popolnoma delovanje celice op.p.) ne veruje popolnoma, da zdrava hrana, zelišča, prečiščevanje ali pa zdravo življenje na splošno lahko pozdravijo raka, so vsi ti faktorji prav gotovo zelo pomembni, da bi se lažje preživelo trpljenje v fazi ozdravljenja.

Pravzaprav dr. Hamer meni, da so vse bolezni sestavljene od dveh faz: začete z aktivnim konfliktom-šokom, nato sledi (ako je le mogoče) faza ozdravljenja, katera nevtralizira program konflikta. On jih več ne poimenuje bolezni temveč posebni biološki programi. Trdi, da je delal z več kot 31.000 pacienti in da je vsak od teh primerov brez izuzetka, potrdil njegove teorije. Nadalje trdi, da Nova medicina ima 95% uspeh v obratni smeri razvoja raka pod idealnimi okoliščinami; t.j. če je konflikt zgodaj rešen in če ne nastajajo novi konflikti in če ni vpletanja konvencionalne medicine. Vendar mnogi pacienti z napredovanimi boleznimi niso v stanju rešiti svoje konflikte ali pa uspejo, ko je že prepozno in zato ne reagirajo pozitivno na tretman.
PREGANJANJE dr. HAMERJA – SODOBEN LOV NA ČAROVNICE

Siemens kot proizvajalec CT opreme je neodvisno od dr. Hamerja dokazal obstoj Hamer Herdov v možganih. Nadalje Univerza v Trnavi, Slovaška je leta 1998. potrdila diagnostični pomen Hamer Herdov. Kljub temu se je dr. Hamer soočil s strahovitim inkvizicijskim preganjanjem.

Po nemški zakonodaji se zdravniku lahko odvzame dovoljenje za delo, če so mu zmanjšane mentalne sposobnosti. Nemško okrožno sodišče mu je leta 1986 ob uporabi te zakonske klavzule odvzelo dovoljenje za zdravniško delo. Kot dokaz je bilo navedeno neprimerno mentalno stanja dr. Hamerja. Sodišče je navedlo, da dr. Hamer ni pripravljen preklicati svoje teorije in priseči zvestobo ortodoksni medicini. Še huje se je dogodilo, sodišče je odkrilo dokaze, da dr. Hamer ni več v stanju se spreobrniti in spoštovati principe ortodoksne medicine, ker je samo mesec dni pred sojenjem poskušal prepričati skupino uglednih profesorjev o pravilnosti svoje teorije. Leto dni kasneje je takisto sodišče zaprosilo psihiatrijsko oceno njegovih mentalnih sposobnosti. Dr. Hamer je tako zahtevo zavrnil. Ne da bi ga kdo od psihiatrov sploh videl, sodno zapriseženi psihiater je podal dijagnozo za dr. Hamerja, da je psihopat.

Dr. Hamer je bil leta 1997. ujet in zaprt za 18. mesecev po obskurnem zakonu o naravni terapiji, kateri je bil sprejet pod Adolfom Hitlerjem z namenom zatiranja Ciganov. Njegovo kaznivo dejanje je bilo samo to, da je dal brezplačne zdravstvene nasvete nekim osebam, katere so ga zaprosile za svet. Javni tožilec je odkrito izjavil, da se morajo uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, kako bi se dr. Hamerja odstranilo iz družbe. Paralelno s tem je potekalo trinajst letno zavlačevanje sojenja morilcu njegovega sina. Morilec njegovega sina Dirka je dobil samo šestmesečno pogojno zaporno kazen. Morda je imela ta blaga kazen neke povezave s tem, ker je bil obsojeni princ Savojski, sin zadnjega italijanskega kralja Umberta.

Od leta 1999. dr. Hamer živi v Španiji. Sodišča v Nemčiji, Avstriji, Franciji in Švici mu želijo soditi, ker so mu nekateri pacienti umrli od raka zato, ker so se držali njegovega nasveta. Po tem zaključku je dr. Hamer masovni morilec, ker je bil obolele za rakom prikrajšal za naveden gotov in delotvoren tretman, ki ga nudi ortodoksna medicina v rakovih inštitutih.

Nadalje je javni tožilec sprožil civilno tožbo proti dr. Hamerju z zahtevkom za ogromno vsoto denarja zato, ker je dr. Hamer pacientom svetoval naj ne gredo na kemoterapijo. V primeru male deklice Olivije Pilhar (www.pilhar.com/) so starši, katero je zdravil dr. Hamer, dobili osem mesecev pogojnega zapora samo zato, ker so začasno prekinili kemoterapijsko obdelavo svoje hčerke. Kasneje jim je bilo odvzeto skrbništvo nad njo in tako je bila končno podvržena kemoterapiji proti svoji volji in volji staršev. Tak primer se lahko dogodi kjerkoli na Zahodu.

V Avstraliji mi je neka mati dejala, da čeprav ni verjela v kemoterapijo in je svojo hčer obolelo za levkemijo hotela raje zdraviti z naravno terapijo, je morala pristati na kemoterapijo, ker ji je lečeči zdravnik zagrozil s sodiščem, če jo zavrne.

Na svetu ni ortodoksnega zdravnika, ki izvaja terapijo zdravljenja raka, da mu ni umrl niti eden pacient pod njegovim skrbništvom. Vendar tudi pri napredovanih primerih, odstotek uspešnosti dr. Hamerja je izuzetno visok napram uradni medicini. Ta lov na čarovnice se lahko primerja s sojenjem dr. Semmelweisu. Dr. Semmelweis je bil zaradi mnenja, da bi si morali kirurgi pred operacijo in porodničarji pred porodom prati roke v razkužilni tekočini, poslan v umobolnico. Tam je v globoki žalosti umrl star komaj sedeminštirideset let.

Dr. Hamer je preživel osem poskusov umora. Masovni mediji v Nemčiji o njem širijo vesti kot o motenem kriminalcu. Čeprav so mnogi zdravniki, vključno tudi profesorji medicine, potrdili pravilnost principov Nove medicine, do danes ni niti ena nemška univerza pristala, da jih testira, kljub izdanemu sodnemu nalogu Univerzi v Tűbingenu, da izvede takšno testiranje.

Razen tega zdravniki in naravni terapevti po Evropi kateri delujejo v skladu s principi Nove medicine, so preganjani. V Avstriji, Belgiji, Franciji, Nemčiji in Španiji so oblasti sprožile sodne postopke proti takšnim zdravnikom z namero, da bi jim odvzela dovoljenje za delo. Sojenja se vlečejo leta. Samo sodišča v Španiji so zavzela prosvetljeno stališče, da niso pristojni, da odločajo med spori različnih medicinskih teorij in terapij. (Skratka izkušnje Španije z inkvizicijo so po vsej verjetnosti vplivale na razsvetljenje njihovih sodišč. op.p.)

Strahovita reakcija Zahodnega estabišmenta se lahko razume tako: široka popularnost in uporaba Nove medicine bi pomenila konec medicinsko-farmacevtskega kompleksa in njihovih enormnih požrešnih zaslužkov.

Vendarle je leta 2000 dr. Therese von Schwarzenberg ugledni neurolog odkrito stopil na stran dr. Hamerja z objavo knjige o Novi medicini z namenom, da se njegove teorije uradno raziščejo. Ker dr. Therese von Schwarzenberg pripada visokemu plemstvu, so masovni mediji prišli v dvome in ni jim več jasno kakšno stališče naj sedaj zavzamejo. Dotedaj so o dr. Hamerju priobčevali sama največja sramotenja. A sedaj obstaja znana, slavna osebnost z rodovnikom, katera trdi, da ima dr. Hamer prav in da zasluži Nobelovo nagrado.

Kljub vsemu je uradno stališče uglednih Zapadnih onkologov še nadalje popolnoma absurdna predpostavka, da bi občutja lahko imela kakšno vezo z vzrokom in zdravljenjem raka in zato se trditve dr. Hamerja ne smejo preverjati.
RAZMOTAVANJE ODKRITJA dr. HAMERJA

Moja lastna razumevanja in izkušnje mi ne dopuščajo sumiti, da so ravno naši občutki in verovanja največjega pomena v procesih nastanka in zdravljenja naših bolezni. Razen tega, dela dr. Hamerja puščajo vtis, da gre za resnega in pedantnega raziskovalca. Njegove izsledke so potrdile razne znanstvene institucije in zdravniki, vključno s profesorji medicine. Samo tisti, ki nočejo pogledati njegovim dokazom v obraz, nadaljujejo z obtoževanji in žigosanji.

Zaradi tega ne sumim v pravilnost njegovih predhodnih predpostavk: da so določene bolezni, še posebej pa rak, povezane z vidnimi poškodbami tkiva v specifičnih delih možgan, kot tudi s specifičnimi psihološkimi izkušnjami. Njegova predpostavka o dvodelnem procesu bolezni v kateri je faza zdravljenja z uničevanjem izvornih bolezenskih stanj pomembna. To je tudi osnovna koncepcija vseh naravnih terapij.

Vendar se zdi, da dr. Hamer ni pripravljen razmišlajti o širjenju ali prilagoditi svoje teorije tako, da bi v obzir vzel tudi druge možnosti. V osnovi on izhaja iz predpostavke, da obstaja enosmerna komunikacija od psihe do organov preko možgan. Moja je predpostavka, da obstaja dvosmerna komunikacija – od psihe do organov, kot tudi od organov nazaj do možgan ali psihe.

Vse to bi želel objasniti s pomočjo enega primera. Vem, da je odstotek smrtnosti pri raku dojke na Kitajskem ena napram 10.000 v primerjavi z nekje ena proti deset v večini zapadnih deželah. Profesorica Jane Plant je doumela, da z razliko od Zapadnjakinj in pozapadnjenih žensk, Kitajci ne uporabljajo živalskega mleka in njegovih predelavin. V tem času je neka pacientka doživljala že peto stvarjenje raka v dojki in je bila mišljena kot izgubljeni primer. Sama se je odločila izogibati se vseh mlečnih proizvodov. Kmalu zatem je njen tumor izginil. Sedaj več kot trinajst let živi brez raka (vir: Your Life in Your Hands, Jane Plant, založba Virgina, Velika Britanija, 2000.). Ker Kitajci imajo normalno nek drugi odstotek pojavov drugih rakov, mora obstajati poseben faktor, ki povzroča tako nizek odstotek raka na dojki. Predpostavimo, da je resnični vzročnik v mleku. Zato bom poskušal to pojasniti na naslednji način: mleko vsebuje veliko količino inzulinskega faktorja rasti IGF-1, kateri vzpodbuja tkivo v dojki na rast v času pubertete in nosečnosti. IGF-1 je ravno tako prisoten v mesu mlečnih krav. Zdi se, da ravno tako izhajajo tudi druge oblike raka povezane s hormoni, vključujoč tudi rak prostate. Predpostavimo, da ta mlečni hormon neprekinjeno blago stimulira tkiva dojke in določene dele možgan pri ženskah, ki uživajo mleko in mlečne proizvode. Obstajajo torej dve možnosti:
1. senzibilizirana področja možganov pri ženskah bodo povzročila popolno močno emocionalno reakcijo od normalne na konflikte, ki vključujejo otroka ali partnerja in zaradi tega ženske, ki pijejo mleko in uživajo mlečne proizvode dokaj pogosto dobijo raka na dojki.
2. možnost je, da obstaja subakutna konfliktna situacija ali pa pretekli dogodki, kateri so še vedno aktivni v podzavesti. Dolgotrajna kombinirana stimulacija povzročena s subakutnim konfliktom in hormonom IGF-1 lahko povzroči postopen razvoj Hamer Herda ali pa alternativno njegov nenadni pojav, ko se doseše določen prag.

Na ta način se lahko katerikoli faktor okolice vzame v obzir za nastanek Hamer Herda v kombinaciji s psihološkimi konflikti.

Večina Zapadnih in pozapadnjenih ljudi ima trenutno zelo nezdrave življenske navade, k temu pa je potrebno dodati še slabo kakovost nasledstvenih genov, ki nastanejo preko dedovanja zaradi nezdravih življenskih navad in prehrane. Lahko se predpostavi, da resnično zdravi posamezniki ne ustvarjajo Hamer Herde kot reakcijo na nepričakovan emocionalni šok ali pa da je pri njih le ta blag pojav, kateri se sam pozdravi.

Na podoben način primerna naravna terapija usmerjena na oboleli organ lahko določenemu delu možgan pošlje sporočilo, katero pomaga pri zdravljenju Hamer Herda in s časom ravno tako dovede do rešitve emotivnega konflikta.

Potrditev predpostavke o medsebojni povezanosti občutkov, hranljivih snovi, življenskega stila, možganov in telesnih organov se lahko najde v kineziologiji. Raziskovanja mišic so odkrila povezanost različnih hranljivih snovi in občutkov v določenih mišicah in organih, kateri so povezani preko sestava akupunkturnih meridijanov. Presenečenje je bilo odkritje neposredne vključenosti možganov. Ko je bila radioaktivna hranljiva snov postavljena na zadnji del ust, je bil čez nekaj sekund ta izotop že odkrit v možganih.

Moja predpostavka je, da se rešitve konfliktov lahko zgodijo tudi na nespecifičen način. Predpostavimo, da pacient doživi konflikt-šok zaradi diagnoze raka. Ta konflikt in morda tudi izvorni konflikt-šok se lahko razrešita, če pacient v popolnosti verjame in pričakuje, da ga bodo medicinski postopki ozdravili. Druge možnosti so že navedene v poglavju Zdravljenje psihičnih konfliktov.

Naslov uradne spletne strani dr. Hamerja v angleščini je http://www.newmedicine.ca, v nemščini je na http://www.pilhar.com, katera ima celo mnogo več informacij. Na tej nemški strani je tudi del angleških informacij. Dr. Hamer je napisal nekaj knjig, ena od teh je dostopna na angleškem jeziku: Summary of the New Medicine.
avtor Walter Last

Walter Last je delal kot biokemik in kemik raziskovalec na medicinskih oddelkih na nekaj nemških univerzah in Bio_Science Laboratories v Los Angelesu – ZDA. Kasneje je deloval kot bio nutricionist in naravni terapevt v Novi Zelendiji in Avstraliji.Napisal je nešteto člankov o zdravju in tudi nekaj knjig iz teh področij – n.pr.: Heal Yourself in Healing Foods (Penguin Books) in Natural Way to Heal ( Hampton Roads Publishing). Internetna stran Walterja Lasta katera pokriva teme o zdravju, znanosti in duhovnosti se nahaja na http://mrbean.net.au/~wlast/.

prevod Drago

vir http://www.pozitivke.net/profiles.php?uid=137

 

Več info na

http://www.germanische-heilkunde.at/startseite.html

Bolezen ali biološka sprememba v organizmu

http://www.nova-medicina.net/

http://www.ivonazivkovic.net/NEMACKA-NOVA-MEDICINA-PRVI-DEO.html

http://www.ivonazivkovic.net/NEMACKA-NOVA-MEDICINA-DRUGI-DEO.html

 

Rak, metode zdravljenja raka in industrija rakavosti

MarjanKomentirajte
Uvod
Glede na nepodprte,  zatrte in prepovedane metode zdravljenja in preventive,  ki so z veliko učinkovitostjo v praksi že preverjene,  se v ozadju vseh trivialnih pojavov v družbi (terorizem, zrežirane vojne, …..) očitno plete poglavitna agenda skozi bolezni (predvsem industrija rakavosti oz. industrija bolezni) omejiti ali zadržati razvoj resničnega potenciala človeka ter ga determinirati kot konstantnega odvisnika od kapitalističnega sistema suženjstva
1797367_10152318361528205_523973207_n
Več v objavi
cancer-patients-are-worth-300-000-to-the-cancer-industry cancer-is-curable-but-the-pharmaceutical-mafia-hides-the-truth
Kvote smrtnosti po posameznih rizičnih razlogih spodaj so več kot ilustrativna podlaga zgornji dikciji o industriji rakavosti
Iz leta 2010 na strani Statističnega urada RS beremo:
V svetu zboli za rakom letno več kot 12 milijonov ljudi, 7,6 milijona pa jih zaradi raka umre. V Sloveniji letno zboli za rakom več kot 10.000 prebivalcev, umre pa jih okrog 6.000.
  • Pri enem od treh Evropejcev je ugotovljen rak, eden od štirih zaradi te bolezni umre.
  • Rak je drugi najpogostejši vzrok smrti v Evropi, takoj za boleznimi srca in ožilja.
  • Vsak dan zboli za rakom več kot 6.000 Evropejcev, 3.000 jih zaradi te bolezni umre.
  • Pri več kot polovici obolelih in umrlih za rakom je šlo za rak dojke, prostate, debelega črevesa ali pljuč.
  • Rak dojke je bil daleč najpogostejša oblika bolezni med ženskami (30,9 % vseh primerov obolevnosti za rakom in 16,7 % smrti zaradi raka pri ženskah).
  • Rak prostate je bil najpogostejša diagnosticirana oblika raka pri moških (predstavljal je 24,1 % vseh primerov obolevnosti za rakom in 10,4 % smrti zaradi raka pri moških).
  • Preživetje tistih, ki so zboleli za rakom, je bistveno nižje v vzhodnoevropskih državah, kot v državah EU-15.
  • Do leta 2015 se bo število Evropejcev, zbolelih za rakom, še povečalo, v veliki meri kot posledica staranja prebivalstva.
1391565_10151940368343205_611058595_n
 V filmu “Cancer  forbidden cures”  slednje potrjujejo

Nepodprte,  zatrte in prepovedane metode zdravljenja in preventive

1. Metoda uživanja vodikovega peroksida
Že dolgo je znano, da se mnoge bolezni razvijajo bolj dinamično, kadar telesnemu tkivu primanjkuje kisika. Znano je, da se rakave celice razvijajo samo v anaerobnem okolju-brez kisika. Če je torej občutljivo tkivo nasičeno s kisikom, so možnosti za zmanjšanje raka znatno povečane, saj je boj s procesom, ki se je že začel dosti bolj aktiven. Ideja »spajanja s kisikom« leži v ozadju terapij v boju proti celi vrsti boleznim: krvne žile v možganih, Alzheimerjeva bolezen, srčno-žilna obolenja, stenocardia, srčna aritmija, kronično obstrukcijski bronhitis, emphysema, astma, gripa, herpes, systemic candidiasis, inzulinsko-odvisni diabetes, disseminated sclerosis, metastatic cancer, revmatični artritis, Parkinsonova bolezen, migrena in alergije.

Pri spoznavanju mehanizma rakavega procesa v prebavnem traktu, je potrebno vedeti, da je ta rak ponavadi povezan z debelim črevesom in težavami nastalimi s kopičenjem odpadnih snovi (glej poglavje Okrepitev imunskega sistema, stran 27). Zaradi nepravilnega prehranjevanja nastane v debelem črevesju bio-kemična situacija, ki povzroči nastanek alkaličnega okolja (porušeno ravnovesje med oksidanti-antioksidanti), kar spodbuja rast patogene mikroflore, zaradi česar se podre lasten režim organizma za proizvajanje vodikovega peroksida.
Narava je pri ustvarjanju človeka predvidela mehanizem, ki ga imenujemo imunski sistem. Njegove celice- levkociti in granulociti (granulocytes)- proizvajajo vodikov peroksid (H2O2), agresiven antioksidant, ki uniči vsako patogeno floro, bodisi glivično, bakterijsko ali virusno.
Stranski produkt te reakcije je ozon, 3-atomska molekula kisika. Brez njene prisotnosti ni možna nobena, niti najmanjša bio-kemična reakcija. Z nepravilno floro debelo črevo ne more proizvesti dovolj vodikovega peroksida, še posebej, ker vsak bolezenski proces poveča povpraševanje po vodikovem peroksidu in povzroča njegov primanjkljaj. Če imamo v mislih, da črevesna mikroflora igra glavno vlogo pri sintezi potrebnih sestavin in izločanju odpadnih snovi, nam postane jasno, kaj je glavni razlog za pojav raka na debelem črevesu.
Na žalost nas narava ni oskrbela z zelišči, zelenjavo ali sadjem, ki bi vsebovalo vodikov peroksid., zato je uživanje 3% razstopine ne samo upravičeno, temveč tudi zelo učinkovito Vodikov peroksid ni samo dodaten vir kisika, ki ga primanjkuje v
celicah, temveč tudi neke vrste čistilo za strupene snovi, ki lahko kljubuje katerikoli patogeni flori. Na ameriškem centru za medicinsko znanost so izvajali poskuse nasičenja rakavega tumorja s kisikom, ki so zajemali injeciranje H2O2 v arterijo. Poskusi so dali izjemne rezultate.

Več na

Vodikov peroksid – opis, delovanje, knjiga o H2O2

2. Uporaba Horusovih palic
Eden izmed načinov za destabilizacijo rakavega procesa je uporaba naprave z visokim

nivojem magnetne indukcije. Močno magnetno polje lahko deformira ogrodje energijskega sistema nastalega zaradi raka. Energijski sitem raka je nestabilen, zato takšni učinki vodijo k destabilizaciji rasti tumorja. Pri tem pa lahko visoka raven magnetnega valovanja izzove obrambno funkcijo imunskega sistema z izlivom hormonov v krvni obtok (endokrinska agresija). Zaradi tega razloga je pri raku notranjih organov pozitiven terapevtski učinek možno doseči z uporabo Horusovih palic in posebnih podaljškov z visoko ravnijo magnetne indukcije.

https://www.youtube.com/watch?v=5bg3gKNn76Y

Neizogiben vpliv kozmičnih faktorjev in njihov škodljiv učinek na obrambni mehanizem telesa ter želja po ozdravitvi telesa, v smislu odpravljanja že

povzročenih okvar nastalih zaradi škodljivih vplivov, je starodavne egipčanske svečenike pripeljalo do iznajdbe posebnega orodja.
Moderna medicina pri tem uporablja zdravila za redčenje krvi, ki imajo za končno posledico slabljenje imunskega sistema. Za razliko od tega so že v Egiptu uporabljali Horusove palice: 2 valja, narejena eden iz bakra, drugi iz cinka, polnjena s kremenjakom ali ogljikom in feromagnetnim materialom.
V trenutku ko hkrati dvignemo bakreno in cinkovo palico, med njima nastane
potencialna diferenca v višini 0,8 do 1 volt, včasih celo več. Ta potencialna diferenca
med valjema spodbudi naravni proces izenačevanja razmerja med nabitimi delci v krvi organizma, kar izboljša tečnost (tekočnost) krvi in ima obnovitveni vpliv na krvni
obtok.
Treba je poudariti, da lahko med terapijo ali celo po tem, ko je rast tumorja ustavljena, pride do določenih stranskih učinkov v obliki zloma živčnega sistema ali lažjih psiholoških težav.
Za potrditev pravilnosti tega pristopa so zaslužna leta raziskav izvedenih na Ruski Akademiji za medicinsko znanost, ki so med drugim tudi dokazale povezavo med onkološkimi težavami in magnetnimi nevihtami.
Študija, s katero so preučevali pojav malignih (rakavih) tumorjev v Turkmeniji skozi celoten ciklus solarnih aktivnosti, je pokazala sledeče: v letih z nizko solarno aktivnostjo, je bilo več pojavov rakavih tumorjev, kot v letih z visoko solarno aktivnostjo, medtem, pa je bilo takrat število levkocitov (belih krvnih celic) nižje. Z nižjo solarno aktivnostjo se torej število levkocitov v krvi (peripheral blood) zmanjša. V obdobju visoke solarne aktivnosti, so kozmični faktorji zavrli rast rakavih tumorjev v začetni fazi, medtem ko niso imeli nobenega vpliva na benigne (nenevarne) tumorje ali pred-rakave formacije.
Ta rezultat temelji na dejstvu, da spremembe (narast) v nivoju magnetnega polja v določeni regiji na Zemlji, nastale zaradi magnetnih neviht, vplivajo na energijski ovoj človeka, v smislu deformacije oz. njegovega skrčenja z ozirom na fizično telo, kar v zameno vodi k destabilizaciji rakavega procesa.
Učinek Horusovih palic bo še večji, če med terapijo pijete vodo, ki je bila izpostavljena v piramidi ali pa uporabljate palice v oz. ob piramidi. Vpliv piramide namreč potencira moč delovanja palic.
Piramide in njihovo močno polje so že same po sebi eno izmed najmočnejših orožij v boju proti raku, kar je bilo že večkrat eksperimentalno dokazano. Nabrane izkušnje nam omogočajo, da argumentiramo razlago, da je uporaba pravilnih piramid resnična priložnost boja proti raku
Več na
3. Konoplja
Kot zdravilo se je konoplja uporabljala že 6000 let nazaj. Zaradi zdravilnosti in učinkovitosti so jo uporabljali za zdravljenje kroničnih bolečin, raka, kapi, glavkoma, multiple skleroze, anemičnosti, AIDSa in mnogih drugi bolezni, vključno z enostavno slabostjo, kot stimulant apetita in tesnobi.

Več na
Nad raka s kanabinoidno smolo
Marihuanino olje izklopi
Zakaj jemo konopljo
Ni mamilo je zdravilo
Marihuana ne unicuje mozganov
Konoplja pozabljeno zdravilo
 Uzivanje konoplje neskodljivo
Lajsanje misicne zakrcenosti
https://marjankogelnik.wordpress.com/2015/09/04/konoplja/
4. Zdravljenje s frekvencami

Zdravljenje, ki ga je medicina razvila, v praksi potrdila in potem zavrnila

Američan dr. Royal Raymond Rife (1888-1971) je eden največjih znanstvenih duhov dvajsetega stoletja in utemeljitelj zdravljenja s frekvencami. Prejel je kar štirinajst priznanj za izjemen prispevek medicinski znanosti. Med drugim je izumil tudi poseben frekvenčni generator, ki uničuje viruse, bakterije, parazite in druge patogene organizme.

Danes vemo o zdravljenju s frekvencami veliko več kot je vedel on, a tudi njegovo pionirsko delo je že tedaj obrodilo veliko zdravja. In vendar je vse to znanje na nek način prikrito ali pa vsaj ni tako dostopno kot si zasluži.

V Sloveniji se s frekvenčnim zdravljenjem ukvarja biofizik. Kar je pravzaprav razumljivo, s fizikalnim postopkom se loteva bioloških sprememb v organizmu. In kam torej sodi takšno zdravljenje, v alternativno medicino?
“Izraz alternativna medicina je povsem napačen, a je doslej področje poimenovanja tako ozko, da ne ponuja nobene izbire. Tudi ni mogoče z eno besedo poimenovati sinteze dejavnosti, ki jih vključujem v svoje delo. Trenutno je pri mojem delu najpomembnejše področje, ki bi ga lahko imenoval “zavrnjena” medicina,” pravi prof. dr. Brane Kobal in pojasnjuje:
“To področje je namreč uradna medicina razvila, dokazala, v praksi preskusila, nazadnje pa zavrnila.”

Čudno?
Ne. Medicina je že v začetku minulega stoletja izgubljala avtonomnost. Zaradi visokih kapitalskih vložkov v farmacevtske delnice sta družini Rockefeller in Carnegie okrog leta 1906 svojo investicijo zaščitili tako, da sta s političnim in gospodarskim vplivom prisilili ameriški izobraževalni sistem, da je iz medicinskega študija postopno izključeval vse nemedikamentne terapijske sisteme (način zdravljenja brez kemije in zdravil). Teh metod sicer niso prepovedovali. A so onemogočili izobraževanje ustreznih kadrov in tako so te metode ostale v domeni peščice zdravnikov, ti pa so ostali brez strokovno usposobljenih naslednikov.

Nekatere metode pa so kljub temu preživele, med njimi tudi frekvenčna terapija, ki jo je razvil dr. Royal Rife in jo sami uporabljate pri delu. Zakaj?
Dr. Rife je imel srečo, da je v času svojih raziskav v tridesetih letih dvajsetega stoletja našel dovolj vplivnih ljudi, ki so podprli njegove raziskave. Prejel je štirinajst priznanj za izredne dosežke v medicinski znanosti. Razvil je elektronski mikroskop, ki je omogočal šestdesettisočkratno povečavo. Današnji elektronski mikroskopi omogočajo boljše povečave, a z njimi ni možno opazovati živih mikroorganizmov. Dr. Rife je odkril, da lahko z elektromagnetnimi pulzi določene frekvence uniči presnovo rakavih celic in vpliva na njihovo delitev. Preizkus je opravil na štiristo laboratorijskih podganah z rakom. S frekvenčnim poljem je uničil nastale tumorje pri vseh štiristo podganah. Pozneje je odkril tudi frekvence za uničevanje tifusa, gonoreje, vseh oblik sarkoma, karcinoma in tuberkuloze. Več  TUKAJ

https://www.youtube.com/watch?v=PmmOxpSbZ2w

V Sloveniji imamo resonančne generatorje po zaslugi biofizika in terapevta naravnega zdravljenja, prof. dr. Braneta Kobala, ki s frekvenčno terapijo dosega uspehe pri zdravljenju različnih bolezni, predvsem bolnikov z rakom.http://www.viva.si/Alternativna-in-naravna-pomoč/2021/Frekvenčna-terapija
Več na
https://marjankogelnik.wordpress.com/2015/09/25/zdravljenje-z-frekvencami-moc-vibracij-zvoka-in-frekvence-nasih-obcutkov-misli-epigenetika/
5. Informacijsko zdravljenje s številčnimi kodami
Vsaka bolezen predstavlja odstopanje od norme. Odstopanje od norme pri delovanju posameznih celic ali organa ali organizma v celoti. Ozdravljanje bolezni pomeni vrnitev v normo… Izza vsake številke obstaja vibracijska struktura, ki ji ustreza. To enako pomeni tudi za številčni niz…
Osredotočanje na tem številčnem nizu pomeni usmerjanje, “uglaševanje” S tem, ko se osredotočate na konkretno ponujen številčni niz… omogočate usmerjanje organizma na stanje, ki je pravzaprav Norma. …” Vsaka številka nosi v sebi določen vibracijski naboj. Ko le ti sovpadajo, nastane določeno vibracijsko, za določen organ ali problem zdravilno polje. …”
2k12-08-avg Zdravljenje s stevili-1 2k14-10-okt Zdravilne stevilcne kode-1 2k14-10-okt Zdravilne stevilcne kode-2 2k14-10-okt Zdravilne stevilcne kode-3 2k14-10-okt Zdravilne stevilcne kode-4
 dr. Grigori Grabovoi – številke
6. Energijska medicina

Energijska medicina je zadnji mejnik na področju zdravilstva, ne vključuje konvencionalnih metod zdravljenja ali katerihkoli farmacevtskih preparatov.

Zdravilne kode:
– So znanstveno dokazane metode, ki bolezen odstranijo pri koreninah.
– Odprejo celice telesa iz obrambne pozicije v pozicijo rasti, kar naredi telo bolj odporno in praktično nedovzetno za katerekoli bolezen.
– Simultano aktivirajo tri esencialne komponente zdravljenja, kar zagotovo omogoča obnovo zdravja.

Ob uporabi zdravilnih kod na sebi ali drugih popolnoma izgine notranji stres povzročen s celičnim spominom.

Knjiga Energijska medicina – zdravilne kode

Omenimo tudi knjigo Donne Eden: ENERGIJSKA MEDICINA, najnovešo knjigo Založbe Gnostica, ki je lansko leto že izdala njeno drugo uspešnico z naslovom Energijska medicina za ženske.
Iz knjige se lahko naučite osnov energijske medicine, ki jo lahko uporabljate s katerim koli načinom zdravljenja, ne ovira drugih zdravstvenih postopkov in nima nikakršnih stranskih učinkov.

V njej vam Donna Eden na razumljiv način pokaže, kako delati z energijskimi sistemi svojega telesa, da spodbudite fizično, psihično in duhovno zdravje ter dobro počutje.

Avtorica v knjigi na razumljiv način opiše kako:

  • Okrepiti vitalnost in življenjsko moč
  • Okrepiti imunski sistem
  • Ublažiti bolečino in običajne težave, kot sta prehlad in glavobol
  • Izostriti um in spomin
  • Spodbuditi celostno zdravje s poživljajočo petminutno dnevno rutino
  • Zaščititi in ozdraviti telo, ko je operacija ali kemoterapija neizogibna
7. Vitamin C in high doses (also called L-ascorbic acid or ascorbate) cures Cancer.

 
8.Gersonova terapija

Gersonova terapija je dovršena, sodobna, alternativna in naravna terapija, ki izkoristi samozdravilne mehanizme telesa pri odpravljanju kroničnih, izčrpavajočih bolezni. Ko jo je zdravnik Max Gerson predstavil svetu, je bilo zdravljenje z dieto toliko pred svojim časom, da v znanstveni literaturi skoraj ni bilo logičnega temelja, s katerim bi pojasnili učinkovitost dietnega zdravljenja kroničnih in tudi infektivnih bolezni. Toda, ker so tako pozdravili mnoge primere napredovale tuberkuloze, koronarne srčne bolezni, raka in številnih blažjih težav, se je Gersonova terapija uveljavila kot izredno pomemben prispevek na področju medicine z objavami člankov v recenzirani medicinski literaturi. Gerson je objavil prvi članek o raku leta 1945, skoraj štirideset let pred uvedbo aktualnega uradnega programa ameriškega inštituta National Cancer Institute, ki pokriva področje diet, prehrane in raka.

https://www.youtube.com/watch?v=dmOPN_yP06k

Max Gerson je zdravil na stotine pacientov in je nenehno razvijal in izpopolnjeval svojo terapijo vse do svoje smrti, leta 1959, pri starosti 78 let. Njegov najslavnejši pacient je bil dr. Albert Schweitzer, ki ga je Gerson ozdravil napredovalega diabetesa, ko je bilo Schweitzerju 75 let. Schweitzer se je vrnil v svojo afriško bolnišnico, dobil Nobelovo nagrado in delal še tedaj, ko je štel že več kot 90 let. Schweitzer je zapisal: “Po mojem mnenju je dr. Gerson eden največjih genijev v zgodovini medicine.”

V novejšem času so dr. Gersonu priznali pionirsko vlogo na njegovem področju, ko so 14. maja 2005 vpisali njegovo ime v dvorano slave ortomolekularne medicine v Ottawi (Kanada). Tam se je pridružil sedmerici drugih velikanov medicine, katerih ustvarjalno delo je vplivalo na medicinski in znanstveni svet, in ki veljajo za pionirje na svojih področjih.

Le redko naletimo na raka, artritis in druge degenerativne bolezni v kulturah, ki po merilih zahodne civilizacije veljajo za “primitivne”. Je to posledica drugačne prehrane? Dejstvo, da se degenerativne bolezni pojavijo v teh kulturah šele, ko vpeljejo v prehrano sodobno pakirano hrano in prehranske dodatke, zagotovo podpira to tezo. Max Gerson je dejal: “Ostani povezan z naravo in njeni večni zakoni te bodo varovali.” Verjel je, da so degenerativne bolezni posledica zastrupljene in osiromašene hrane, vode in zraka.

Le redko naletimo na raka, artritis in druge degenerativne bolezni v kulturah, ki po merilih zahodne civilizacije veljajo za “primitivne”. Je to posledica drugačne prehrane? Dejstvo, da se degenerativne bolezni pojavijo v teh kulturah šele, ko vpeljejo v prehrano sodobno pakirano hrano in prehranske dodatke, zagotovo podpira to tezo. Max Gerson je dejal: “Ostani povezan z naravo in njeni večni zakoni te bodo varovali.” Verjel je, da so degenerativne bolezni posledica zastrupljene in osiromašene hrane, vode in zraka.

Dodatno o pravilni hrani , notranjem ravnovesju in  vplivu na zdravje

Vpliv uma na vsrkavanje hranilnih in škodljivih snovi iz hrane, hrana ne more nikoli biti izključna rešitev za telo, če ob tem um ni v ravnovesju

Dr. Bruce Lipton, celični biolog razlaga: »Če imamo samodestruktivno prepričanje – torej tako, ki vodi do raka; na primer, stres ali jezo – telo ne bo iz hrane izločilo hranilnih snovi, saj to ni tisto, kar išče; naloga je manifestirati rak! Ne na zavedni ravni seveda, pač pa se to dogaja na nezavedni ravni.« 

Lahko jemo najboljšo možno hrano, a če imamo ob tem negativno predstavo o svetu, telo enostavno ne bo vsrkalo hranilnih snovi. Po drugi strani pa bo iz hrane posrkalo snovi, ki telesu škodujejo; tako se bo telo odzvalo na predstavo uma oziroma »uresničilo navodilo«, ki je prišlo do celic iz možganov: če je sporočilo »samodestrukcija«, bodo celice sledile navodilom.

Enako bodo celice sledile pozitivnemu sporočilu. Če se po krvi do celic prenesejo kemični elementi, ki izražajo zadovoljstvo in pozitivna prepričanja, se bo celica »odprla«, da bo lahko prejemala hranilne snovi, izločala strupe ter se obnovila.

»Naloga uma je ustvariti koherenco (medsebojno povezanost, odvisnost, op.a.) med prepričanji in realnostjo, v kateri živimo,« pravi Lipton.

Iz tega sledi, da kemijo našega telesa določa zaznava okolja. Kaj vidimo okoli sebe in, še predvsem, kakor si te stvari razlagamo, predstavlja temelj delovanja naših organov in zato je eden ključnih dejavnikov pri prehrani je – um

 

Ne le, kaj jemo … pač pa tudi zakaj, kdaj in predvsem kako jemo. Izbirajmo najboljšo hrano; po možnosti tako, ki je pridelana doma ali v poznanem, lokalnem okolju. Uživamo jo čim bolj svežo in čim manj obdelano.

Vendar ob tem ne pozabimo na vlogo uma ( Povzeto po članku

“Telo vsrka iz hrane kar mu naroči um” Borisa Veneta , celoten članek TUKAJ

Več si lahko preberete v knjigi Zdravje je v nas http://www.zdravjejevnas.si/

Več na

https://marjankogelnik.wordpress.com/2015/02/02/zakaj-je-hrana-nasih-prednikov-prava-in-naravna-tako-zelo-pomembna/

9.Nova medicina

Nemški zdravnik Ryke Geerd Hamer (roj.: *1935) ima zelo velik procent uspešnosti pri svoji terapiji zdravljenja raka – mnogo večji uspešnosti kot pri katerekoli terapiji, katere sem videl. V nekem primeru od mnogih sojenj preganjanemu zdravniku Hamerju je moral javni tožilec (v Wiener Neustadtu v Avstriji) priznati, da je 6.000 od 6.500 pacientov s pretežno napredovanim rakom, živelo še štiri do pet let po tretmanu zdravnika Hamerja. To je uspešnost nad 90% in je popolnoma drugačen rezultat, kot se ga lahko pričakuje po konvencionalnem zdravljenju napredovanega raka.

Zdravnik Hamer je sam dobil raka na modih kmalu po tem, ko je bil njegov sin Dirk ubit leta 1978. Vprašal se je ali ni bila mogoče sinova smrt vzrok njegovega raka. Tri leta kasneje, ko je delal v bolnici Univerze v Műnchnu, je zdravnik Hamer lahko začel z resnimi raziskavami bolezni imenovanih rak. Po teh raziskavan je proučil in dokumentiral nad 15.000 primerov raka. Odkril je, da so bile prisotne vedno podobne značilnosti, ki jih je imenoval železna pravila raka.
ŽELEZNA PRAVILA RAKA

img_0231

      1. vsaka bolezen imenovana rak je podobna bolezni, ki začne kot DHS (Dirk Hamerjev Sindrom – imenovan po njegovem sinu). To je resna, akutna, dramatična in izolirana izkušnja konflikta in šoka. Istočasno se manifestira na treh nivojih: na nivoju psihe, na nivoju možgan in na nivoju organov.
      2. vrsta psihičnega konflikta določa mesto centra sprožitve Hamer Herda (termin izvira od nasprotnikov dr. Hamerja, kateri so strukture v možganih, katere je on odkril, in so jih porogljivo/posmehljivo imenovali “Hamersche Herd” oz. Hamerjevi smešni centri) tako v možganih kot v drugih telesnih organih.
    3. potek psihičnega konflikta je v soodvisnosti z razvojem Hamer Herda v možganih in razvojem raka v drugih organih.

V trenutku konflikta in šoka se na določenem mestu možganov dogaja nekaj kar imenujemo v elekriki kot kratek stik v mehaniki pa zrušitev materijala. To dogajanje se lahko posname s pomočjo računalniške tomografije (CT-computer thomographie) in je podobno koncentričnim krogom strelske mete ali pa mirni površini vode v katero se vrže kamen. Kasneje, če se konflik ne razreši, se CT slika menja in razvije se edem in končno ostane brazgotina.

Iz naslednjega primera se lahko vidi, koliko so te poškodbe možganskega tkiva specifične in natančno locirane. Po nekem predavanju na kongresu je nek športni zdravnik dal dr. Hamerju CT sliko možganov in ga zaprosil, da mu jo razloži. Dr. Hamer je iz nje razbral naslednjo diagnozo:
da ima pacient novi karcinom na mehurju in da ta krvavi in je v fazi zastaranja, starejši karcinom prostate, dijabetes in stari karcinom pljuč, poleg tega pa ima še izgubo občutka v določenem predelu telesa in vse še poteka ob določenih emocionalnih konfliktih.

Osuplo je dejstvo, da je dr. Hamerju uspelo pokazati, da je istočasno s pojavom koncentričnih poškodb tkiv možganov vidnih na CTju. Ravnotako se tudi na poškodovanih organih vidijo takšne koncentrične lezije. Po Hamerju do tega pride istega trenutka ko psihični šok zadene podzavestni nivo in isti trenutek se začne razvoj raka. Med drugim tudi druge bolezni so lahko povzročene preko istega mehanizma. Resnost bolezni je lahko odvisna tudi o drugih fizioloških, energetskih in prehrambenih faktorjev; ampak narava bolezni in lokacija so določene z vsebino konflikta-šoka.

Dr. Hamer verjame, da se medsebojni odnosi ključnih emotivno-stresnih dogodkov, ko prvo zadenejo dele možganov in nato vzročno določene organe telesa. Ti programi so se razvili kot človeškova evolucijska prilagoditev in so podobni programom v živalskem svetu. Ko nepričakovano, iznenada doživimo emotivni šok-stres, se sproži program za hitro popravljanje (imenovan biološki program za konflikte) z namenom povratka posameznika v normalno stanje. Takšni programi se podovno pojavljajo tudi na družinah ali drugih socialnih skupnostih.

Naslednji primer predočuje dr. Hamer: mati vidi kako njen otrok doživlja težko nesrečo. Gledano evolucijsko, otroci hitreje okrevajo, če dobivajo povečano količino materinega mleka. Zato materin biološki program za konflikte poskuša povečati ustvarjanje mleka s povečanim številom celic v dojkah. Če je mati desničarka, bo tak dogodek istočasno povzročil pojav Hamer Herda v določenem delu njene desne možganske hemisfere, in se nato odraža na njeni levi dojki. Ko otrok okreva, konflikt se začne reševati in dodatno mleko ni več potrebno. Mati dobi dobrodušno obliko tuberkuloze v tej dojki, katera razgrajuje odvečne mlečne celice. Ampak, če mikrobakterije potrebne za ta proces niso prisotne, se področje lahko samo kalcificira in ostane kot uspavan tumor.

Popolnoma podoben proces se dogaja pri živalih. Ovca, kateri volk odnese jagnje, pokaže nagnjenje na rak vimena. Stran, kje se pojavi, je odvisna samo od tega ali je desnonoga ali levonoga ovca. Ovca najpogosteje rešuje ta konflikt tako, da se začne mrkat in ojanji novega mladiča.

Naslednji primer nam slikovito prikaže, kakšno vrednost za preživetje ima izvorno ta mehanizem. Zamislimo si, da levinja preganja antilopo. Antilopa mora v trenutku mobilizirati vse svoje sile, da bi preživela. Tedaj vodstvo prevzame simpatični živčni sistem, a paralelno temu se v možganih aktivirajo tudi določeni centri, kateri spodbudijo aktivnost pljuč. Po uspešnem begu, se bo antilopa odpočila. Na kratko, parasimpatični živčni sistem bo prevzel nadzor, da bi se normalizirale telesne funkcije.

Če se pa neki osebi sporoči, da ima raka, čeprav je lahko ta diagnoza napačna, se zaradi istega straha od smrti, sproži takisti biološki program, ki je pomagal antilopi pobegniti. Poveča se raven stresa ter se aktivira povezava med možgani in pljuči. Ampak, v tem primeru se ne da nikamor pobegniti, dokler se konflikt ne reši. Razrešitev pa lahko traja leta in leta. Tako obstaja neprekinjen stres in posledično stimulacija aktivnosti pljuč s strani možganov. Zaradi takega stanja se poveča kapaciteta pljuč, zaradi neprestane delitve celic.

Ta proces se lahko zaustavi samo z izključevanjem stikala v možganih preko gašenja izvornega konflikta-šoka. To se dogaja tedaj, ko je pacient podvržen operaciji ali naravni terapiji v katero popolnoma veruje, da bo dovedla do ozdravljenja. Ampak, taisti postopek ne bo rešil konflikta pri pacientu, ki sumi v učinkovitost terapije. V tem primeru bo bolezen nadalje napredovala. Zaradi truda dr. Hamerja to ni več samo nepodkrepljena predpostavka, temveč znanstveno dejstvo, katero je mogoče v vsakem trenutku preveriti s CT pregledom možganov.

Naslednji seznam prikazuje nekaj odnosov med konflikti občutja in prizadetosti določenih organov:

            • zunanja kožica nadledvične žleze-napačna usmerjenost, zavedenost na napačno pot;
            • Mehur – grd konflikt, umazani triki;
            • Kost-pomanjkanje samospoštovanja, občutek inferiornosti;
            • mlečna žleza v dojkah-vključuje skrb in neskladje;
            • mlečna kanali v dojkah-konflikt pri razdvajanju;
            • dojka, leva (pri desničarkah)-konflikt okoli otroka, doma ali matere;
            • dojka, desna (pri levičarkah)-konflikt s partnerjem ali drugimi osebami;
            • bronhiji-nepremičninski konflikt;
            • grlo maternice-resna frustacija;
            • debelo črevo-grd, neprebavljiv spor;
            • žolčni mehur-konflikt partnerstva;
            • srce-neprestani konflikti;
            • črevesje-neprebavljiva gruda besa;
            • ledvice-pomanjkanje volje do življenja, konflikt povezan z vodo ali tekočino;
            • goltanec-konflikt straha in preplašenosti;
            • jetra-strah pred gladjo;
            • pljuča-strah pred smrtjo od dušenja, to vključuje tudi za taisti strah za drugega;
            • limfne žleze-pomanjkanje samospoštovanja povezanega z okoljem;
            • melanom-občutek umazanosti in oskrunjenja;
            • srednje uho-nesposobnost priti do nekih še kako potrebnih informacij;
            • usta-nekaj se ne more prežvečiti ali zadržati;
            • požiralnik-nekaj se ne more imeti ali požreti;
            • trebušna slinavka-vznemirjenost in bes v sporu z družinskimi člani ali pa v povezavi z nasledstvom;
            • prostata-grd spor v povezavi s spolnostjo ali pa v zvezi s spolnostjo;
            • rektum-strah od nekoristnosti;
            • koža-izguba celovitosti;
            • vranica-šok povzročen s telesnim ali emocionalnim ranjevanjem;
            • želodec-neprebavljiv bes, preveč pogoltniti;
            • moda in jajčniki-konflikt izgube;
            • maternica-spolni konflikt(i).

Tu so še nekatere specifične bolezni povezane s konfliktom čustev:

            • AIDS– dr. Hamer je opazil, da nihče ni nikoli umrl od AIDSa, če prej ni izvedel ali bil prepričan, da je HIV pozitiven. To nas napelje do zaključka, da je tako kot pri raku, negativno dojemanje povezano z AIDSom in to je tisto, kar povzroča njegove razdiralne učinke.
            • angina pektoris– povzročena je z nepremičninskimi spori v aktivni fazi in srčnim infarktom v fazi ozdravitve.
            • dijabetes in hipoglikemija– desnoroka ženska bo dobila hipoglikemijo zaradi tesnobe ali odvratnosti; če pa je levoroka, bo dobila insulinski diabetes. Desnoroki moški bo dobil insulinski dibetes zaradi spora z odporom ali borbe proti nečemu; če je pa levoroki, bo pa dobil hipoglikemijo.
            • paraliza obraza– strah od izgube obraza, posledice zasmehovanja;
            • hemeroidi– desnoroka ženska v povezavi in težavami z identiteto, a levoročni moški z ozemeljskim besom, v fazi ozdravitve bo dobil hemeroide.
            • srčni infarkt– borba za posest ali njegovo vsebino
            • multipla skleroza in paraliza– nesposobnost pobega, nadaljevanja, približevanja ali pa takrat, ko se ne ve, kaj bi bilo treba storiti;
            • psorjaza– vključuje konflikt ločitev od matere, očeta, družine, prijateljev, družinskih ljubljencev;
            • psihoze vseh vrst– imajo eden ali več aktivnih Hamer Herdov v obeh možganskih hemisferah;
            • reumatizem– konflikt nasilne ločitve, kateri je povzročil bolečino in trpljenje;
            • vitiligo, leukoderma– konflikt grdega ali nasilnega ločevanja.

Zabeležka o dominantni roki: Levičarji razvijajo potrebe na nasprotni strani od pravih desničarjev. Dominantna je tista roka, katera se ob ploskanju nahaja zgoraj. Pri desničarjih so vse mišice na desni strani povezani s partnerjem in morda tudi z drugimi osebami, a vse mišice na levi strani so povezane z otroki ali lastno materjo. To stanje se lahko spremeni zaradi hormonalnih sprememb, v primeru jemanja kontracepcijskih kemikalij ali pa v menopavzi.
Izbor žarišča konflikta se dogaja preko podzavestnih asociacij. N.pr.: biološki konfliki kateri vključujejo vodo ali druge tekočine kot so mleko, olje dovedejo do raka ledvic, strah pred smrtjo privede do raka pljuč; psihološko goltanje večjega zalogaja, več kot se lahko prebavi, dovede do raka na želodcu ali pa črevesju. Izvorno v živalskem svetu se resnično misli o velikem zalogaju hrane, ampak v našem primeru se lahko poveže s prevelikimi financijskimi obvezami ali katerimikoli drugimi dolžnostmi, katerih se ne more izpolniti, uresničiti. Ampak, žarišča ne določa sam dogodek, temveč predhoden psihološki značaj, kateri je pomemben za posameznika v takem trenutku dogajanja.

Dr. Hamer to slikovito prikaže s primerom ženske, ki odkrije svojega soproga v postelji z drugo žensko. Tu nastopi konflikt spolne frustacije, ki povzroči raka maternice. Če pa ga ona doživi kot spopad s partnerjem, tedaj bo pri desničarki dovedlo do raka desne dojke. Če so konfliktni občutki straha in odvratnosti, tedaj bo nastala hipoglikemija. Pri občutku manj vrednosti se rak lahko razvije v pubični kosti. Če pa je nastopil občutek manjvrednosti povezan z izdajo zaupanja, ne pa s spolnostjo, tedaj nastanejo težave v roki ali nogi, možno pa je tudi, da se lahko pojavijo težave v prstih ali v ramenih.

Drugi tipični primeri, ki lahko dovedejo do bioloških težav, so konflikti izgube: ljubljene osebe, zaposlitve, vredne imovine, posesti…

Dr. Hamer verjame, da večino metastaz ali sekundarnih tumorjev povzroča strah od tumorjev ali pa strah pred smrtjo, ki se javlja, ko se pacientu priobči, da ima raka ali pa ko so prognoze negativne. Ampak v tem istem primeru nastali konflikt-šok ne more biti strah pred smrjo, temveč je to bes, ogorčenje ali pa konflikt ločevanja od partnerja ali otrok in tedaj se bodo tumorji pojavili na drugih mestih. Ravnotako diagnoza raka na debelem črevesu pogosto dovede tudi do raka na jetrih zaradi podzavestnega straga pred gladom.

Splošno vzeto brezupnost, razočaranje in občutek nesmiselnosti ustvarjajo kronični stres, kateri onemogoča ozdravljenje od raka in drugih bolezni oziroma povzročitev le teh. Po dr. Hamerju je pravi vzrok začetka raka in drugih bolezni nepričakovani travmatski šok na katerega nismo čustveno pripravljeni.
FAZE OZDRAVLJENJA

M_Two_Phase_Diagram

Začetek DHS oziroma izkušnje konflikta-šoka drugačno je od drugih konfliktov katere doživljamo vsak dan. DHS povzroča neprekinjen stres, ki ima za posledico nagnjenje k hladnim rokam ali stopalom, pomanjkanje apetita in izgubo telesne mase, nespečnost in neprestano razmišljanje o vsebini konflikta. Če se konflikt hitro ne reši, dolgotrajni stres dovede do specifičnih simptomov in razvoja raka ali drugih bolezni.

Ko se konflikt razreši, pacient ni več zavzet z vsebino konflikta, apetit se začne vračati, roke so ponovno tople in vrača se zdravo spanje; lahko pa se v tej fazi občuti tudi slabost, utrujenost in potrebo po počitku. Ti učinki nakazujejo, da je parasimpatičen živčen sistem prevzel kontrolo telasa. To pa je šele začetek faze ozdravljenja, katera je lahko dolgotrajna in težavna.

V času prve faze ozdravljenja prihaja do zadrževanja vode in vnetja, ampak tumor neha rasti. To s časom dovede do krize ozdravitve, katero Hamer imenuje epileptično ali epileptoidno krizo, zato ker je povzročena z edemom poškodovanega možganskega tkiva Hamer Herda. Simptomi so specifični glede na bolezen.

Nato začne telo izločati akumulirano vodo, pacient popolnoma pridobi na moči in telesne funkcije se normalizirajo. Sedaj šele možgansko vezno/oporno tkivo glij začne popravljati Hamer Herd. Konvencionalni radiologi to lahko interpretirajo kot hitro rastoči tumor v možganih in tretirajo ga skladno z diagnozo.

Dr. Hamer ocenjuje, da je 99% dogajanja v možganih, kot so udarci, ciste in tumorji posledica zaceljevanja Hamer Herdov. Zato jih smatra kot začasne in samoomejujoče, razen če ne pride do neprimerne medicinske intervencije. Najpomembnejša pomoč v takih primerih je zmanjšanje kakšnegakoli možganskega edema.

V času krize ozdravljenja pacient lahko ponovno doživlja kratke izvorne psihološke konflikte s hladnimi nogami ali hladnim znojem. Vloga tega pojava je, da se odvrne in odstrani edem poškodovanega možganskega tkiva, kar šele tedaj omogoči normalizacijo drugih telesnih stanj. Torej, najnevarnejše je obdobje ravno pred krajem krize ozdravitve, kadar postane jasno, da je telo dovolj močno, da premaga bolezen.

V teških primerih z dolgotrajnim in močnim konfliktom, se lahko razvije velik edem v možganih, ki ga dr. Hamer zdravi z injekcijami kortizona. Pri naravni terapiji namesto kortizona se uporablja kombinacijo uree in protivnetnih terapij.

Urea ima močne diuretske lastnosti in odličen učinek v primerih nevarnega visokega tlaka tekočin v možganih. Običajno se jemlje 20g uree 2 do 5 krat dnevno.

Opisan je tudi neki življensko nevaren primer ogromnega ponovno izraslega možganskega tumorja, kateri je popolnoma izginil v dveh urah, po tem, ko je pacient dobil 256ml 30% uree. Primer je opisala Martha Cristy (FutureMed, Inc., ZDA v Your Own Perfect Medicine). To poročilo jasno nakazuje, da je to, kar se je mislilo, da je tumor, v bistvu bil ogromen edem v skladu z vedenjem Nove medicine.

To kar dr. Hamer imenuje epileptična kriza, pacient lahko doživi kot srčni udar, pljučno embolijo, hepatitis ali pa vnetja pljuč. Med samo fazo ozdravljenja pacient najpogosteje občuti večje neugodje, kot v času same aktivne rasti tumorja.

V prvem delu ozdravljenja, ko telo ozdravlja vnete hormonske žleze, večina težav nastaja zaradi zadrževanja vode, vnetij, oteklin tkiv. Vse to pa lahko povzroča močne bolečine. Ne glede na to ali se nahajajo v možganih ali v nekem organu, se smatrajo Hamer Herd edemi kot pozitivni znaki ozdravitve.

Po krizi ozdravljenja, edeme-karcinome odpravljajo gljivice in mikrobakterije, virus hepatitisa pa lahko pomaga pri obnavljajnju jeter. V tej fazi bakterije, virusi in gljivice pomagajo pri razgradnji tumorja in obnavljanju poškodovanih tkiv, istočasno pa tako povzročajo vnetje, bolečine in vročino.

Verjetno je zelo čudno, ker dr. Hamer smatra mikroorganizme za prijatelje in pomočnike pri zdravljenju raka. Prišel pa je še do enega nenavadnega odkritja. V tem ontogenetskem sestavu tumorja in kancerogenih bolezni, razlikuje dva nasprotna si procesa med aktivno fazo konflikta. Odvisno od lokacije Hamer Herda v možganih se lahko pride ali do povečanja števila celic ali pa do njih uničevanja. Prva skupina ima za posledico povečanje števila celic in rast tumorja v času samega konflikta, a nato odpravlja odvečne celice ob pomoči mikroorganizmov v fazo ozdravljenja. Druga skupina ima za posledico uničevanje celic v fazi konflikta, kar povzroča nastanek čirov, nekroz in lukenj/žepkov v tkivih, ki lahko nastanejo n.pr. v kosteh (osteoporoza), ledvicah, vranici ali jajčnikih. V fazi ozdravljenja si ta druga skupina prizadeva popolniti praznine s povečano delitvijo celic. Nekroze in osteolize (razgrajene kosti) sedaj popravljajo bakterije katere prvo povzročajo abscese in se sčasoma popolnijo z ožilnim tkivom, kasneje z zaceljujočem tkivom katero tvori osteosarkome, limfome, fibrome in prehodne ciste. Razen tega se leukemija najpogosteje pojavlja v fazi ozdravljenja. Levkemija se tako pojavi lahko tudi pri poškodbah kostne sredice z radiacijo, kemikalijami ali pri raku kosti.

Po dr. Hamerju so ta stanja v glavnem samoomejujoča in se lahko izmaknejo kontroli samo tedaj, če pride do novih konfliktnih šokov, ko je telo preveč izčrpano ali slabotno ali že preveč staro ali pa zaradi metod konvencionalne medicine. Nasproti metodam konvencionalne medicine pa se z naravnimi metodami zdravljenja prizadeva prožiti pomoč telesu in duhu v tem teškem obdobju. Večino ozdravljenja poteka brez večjih težav, ampak pri kakšnih 10% primerov pa je potrebna popolna pomoč izkušenega terapevta, še posebej v trenutku krize ozdravljenja.
ZDRAVLJENJE PSIHIČNIH KONFLIKTOV

Glavna naloga pri vsakem primeru raka je odkriti izvorno izkušnjo čustvenega šoka in se prepričati, da je ta izkušnja ozdravljena ali zaceljena. V velikem številu primerov se ta konflikt-šok sam po sebi popravi in pacienti trpijo samo posledice faz ozdravljenja. N.pr.: nekdo je izgubil posestvo ali pa zaposlitev. Po tem dogodku se je začel ukvarjati z novim poslom ali pa hobijem. Kot kasnejša posledica tega dogodka se je lahko pojavil tumor, kateri postopoma postaja uspavan in se razgrajuje. Okoli 40% tumorjev kateri se odkrijejo rutinsko z medicinskimi preizkavami se smatrajo zastarani in nenevarni oziroma so uspavani in kalcifinirani. Ampak, lahko se pojavijo zapleti, če medicinska intervencija dovede do konflikta-šoka povzročenega s strahom pred smrtjo, kateri bo spodbujen z rastjo takistega ali pa nekega drugega novega tumorja.

V drugem primeru izvorni konflikt je lahko še nadalje aktiven ali pa je prišlo do nekega novega aktivnega konflikta. Ker pa tega ne vemo, moramo v vsakem primeru dobro premisliti, kako bomo odkrili izvorni ali pa katerikoli konflikt. Vrniti se moramo v preteklost, še posebej je pomembno obdobje do dveh let pred začetkoh našega problema ter analizirati naša občutja v tej dobi, kot tudi prej in kasneje. Meditacija ali terapija z regresijo nam je lahko v veliko pomoč pri odkrivanju konfliktnih šokov.

Če doživimo močno čustveno reakcijo, ko odkrijemo vsebino onflikta, smo lahko gotovi, da le ta ni razrešen. Če je le mogoče, ga je najboljše rešiti na naraven način. N.pr.: če je bila vzrok konfliktu izguba partnerja, tedaj lahko poiščeta nekega novega; če ste izgubili otroka, lahko ponovno zanosite (rak preneha rasti po tretjem mesecu, ker nosečnost ima prednost) ali pa posvojitev otroka. Kakorkoli se dogodi, to kar zdravi ni sama nosečnost, nov partner ali pa hišni ljubljenec, temveč možnost, da se spoprimemo z našo izgubo, jo sprejmemo in nadaljujemo z življenjem. Kdor tega ni v stanju storiti, ne bo imel koristi od novega partnerja, otroka ali hišnega ljubljenca; dobremu terapevtu pa je lahko lažje v takem primeru pri pomoči taki osebi.

Če naravna rešitev ni mogoča ali če ni možnosti obiskati terapevta, se uporabi vodeno vizualizacijo, lahko to stori sam ali pa ob pomoči partnerja ali nekoga bližnjega. V sproščenem in meditativnem stanju se ponovno zagleda in podoživi konflikt, kolikor je mogoče intenzivno in tedaj se vloži pozitiven in zaželjen izhod. Ustvariti in podoživeti je potrebno ta novi izhod, kolikor je mogoče živo in natančno, gledati ga, občutiti ga, in če je le mogoče, ga tudi poslušati in vonjati. Izvorna izkušnja je lahko usadila v spominjanje nepovezane detajle–sledi mučnega doživetja, na katerega se sedaj reagira morda z alergijo. Lahko se tudi tako nastale alergije, poskusi na isti način osvoboditi z vodeno vizualizacijo.

Če pa nobena od teh metod ni mogoča, zato ker se zaradi kateregakoli razloga občuti, da se mora nadaljevati s trenutnimi obveznostimi in mukami, tedaj lahko pomaga samo globlje duhovno razumevanje in sprejemanje. V vsakem primeru se je potrebno zavedatie svoje ranljivosti in se izogibati novih konfliktov-šokov. Če pa se nekateri vendarle dogodijo, jih je potrebno izločiti iz svojega sestava, kolikor je mogoče hitro.

Razen tega močno verujem, da se vsi aktivni konflikti zaključijo in da se faza ozdravljenja začne šele, ko smo v stanju v sebi močno občutiti ljubezen in odpuščanje ter to tedaj zračiti drugim, a še posebej tistim, proti katerim čutimo, da so nam morda povzročili zlo. Dodatno lahko še ublažimo fazo ozdravljenja s pričakovanjem, da bo ta kratka in blaga in da bo dovedla do popolne ozdravitve. Po dr. Hamerju živali v naravi dobijo rak zaradi istih programov šoka tako kot mi ljudje. Vendar 80-90% živali preživi in tega sploh ne opazijo, ker faza ozdravljenja poteka po naravni poti. Tiste živali katere poginejo so v glavnem stare in ne morejo razrešiti konflikta, n.pr. povrniti si teritorij od tekmeca ali pa nadomestiti mladiča.

V naši civilizirani družbi pa ni ravno tako, ker se naravni procesi ozdravljenja najpogosteje kršijo. Začne se z dobivanjem sredstev za pomiritev in antidepresivi v času aktivne faze konflikta. Ta sredstva nas ovirajo, da se povrnemo in se postavimo zase. Sčasoma tako stanje lahko dovede do diagnoze raka, ta diagnoza pa povzroča nove aktivne konflikte, ki se lahko zaključijo z vedno večjimi odmerki morfija. Morfij pa popolnoma onemogoči naše ozdravljajoče reakcije.

Medtem ko dr. Hamer (še vedno je na tem področju ortodoksni zdravnik in ne razume popolnoma delovanje celice op.p.) ne veruje popolnoma, da zdrava hrana, zelišča, prečiščevanje ali pa zdravo življenje na splošno lahko pozdravijo raka, so vsi ti faktorji prav gotovo zelo pomembni, da bi se lažje preživelo trpljenje v fazi ozdravljenja.

Pravzaprav dr. Hamer meni, da so vse bolezni sestavljene od dveh faz: začete z aktivnim konfliktom-šokom, nato sledi (ako je le mogoče) faza ozdravljenja, katera nevtralizira program konflikta. On jih več ne poimenuje bolezni temveč posebni biološki programi. Trdi, da je delal z več kot 31.000 pacienti in da je vsak od teh primerov brez izuzetka, potrdil njegove teorije. Nadalje trdi, da Nova medicina ima 95% uspeh v obratni smeri razvoja raka pod idealnimi okoliščinami; t.j. če je konflikt zgodaj rešen in če ne nastajajo novi konflikti in če ni vpletanja konvencionalne medicine. Vendar mnogi pacienti z napredovanimi boleznimi niso v stanju rešiti svoje konflikte ali pa uspejo, ko je že prepozno in zato ne reagirajo pozitivno na tretman.
PREGANJANJE dr. HAMERJA – SODOBEN LOV NA ČAROVNICE

[youtube https://www.youtube.com/watch?v=5zfTNHk6K8g?version=3&rel=1&fs=1&autohide=2&showsearch=0&showinfo=1&iv_load_policy=1&wmode=transparent]

Siemens kot proizvajalec CT opreme je neodvisno od dr. Hamerja dokazal obstoj Hamer Herdov v možganih. Nadalje Univerza v Trnavi, Slovaška je leta 1998. potrdila diagnostični pomen Hamer Herdov. Kljub temu se je dr. Hamer soočil s strahovitim inkvizicijskim preganjanjem.

Po nemški zakonodaji se zdravniku lahko odvzame dovoljenje za delo, če so mu zmanjšane mentalne sposobnosti. Nemško okrožno sodišče mu je leta 1986 ob uporabi te zakonske klavzule odvzelo dovoljenje za zdravniško delo. Kot dokaz je bilo navedeno neprimerno mentalno stanja dr. Hamerja. Sodišče je navedlo, da dr. Hamer ni pripravljen preklicati svoje teorije in priseči zvestobo ortodoksni medicini. Še huje se je dogodilo, sodišče je odkrilo dokaze, da dr. Hamer ni več v stanju se spreobrniti in spoštovati principe ortodoksne medicine, ker je samo mesec dni pred sojenjem poskušal prepričati skupino uglednih profesorjev o pravilnosti svoje teorije. Leto dni kasneje je takisto sodišče zaprosilo psihiatrijsko oceno njegovih mentalnih sposobnosti. Dr. Hamer je tako zahtevo zavrnil. Ne da bi ga kdo od psihiatrov sploh videl, sodno zapriseženi psihiater je podal dijagnozo za dr. Hamerja, da je psihopat.

Dr. Hamer je bil leta 1997. ujet in zaprt za 18. mesecev po obskurnem zakonu o naravni terapiji, kateri je bil sprejet pod Adolfom Hitlerjem z namenom zatiranja Ciganov. Njegovo kaznivo dejanje je bilo samo to, da je dal brezplačne zdravstvene nasvete nekim osebam, katere so ga zaprosile za svet. Javni tožilec je odkrito izjavil, da se morajo uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, kako bi se dr. Hamerja odstranilo iz družbe. Paralelno s tem je potekalo trinajst letno zavlačevanje sojenja morilcu njegovega sina. Morilec njegovega sina Dirka je dobil samo šestmesečno pogojno zaporno kazen. Morda je imela ta blaga kazen neke povezave s tem, ker je bil obsojeni princ Savojski, sin zadnjega italijanskega kralja Umberta.

Od leta 1999. dr. Hamer živi v Španiji. Sodišča v Nemčiji, Avstriji, Franciji in Švici mu želijo soditi, ker so mu nekateri pacienti umrli od raka zato, ker so se držali njegovega nasveta. Po tem zaključku je dr. Hamer masovni morilec, ker je bil obolele za rakom prikrajšal za naveden gotov in delotvoren tretman, ki ga nudi ortodoksna medicina v rakovih inštitutih.

Nadalje je javni tožilec sprožil civilno tožbo proti dr. Hamerju z zahtevkom za ogromno vsoto denarja zato, ker je dr. Hamer pacientom svetoval naj ne gredo na kemoterapijo. V primeru male deklice Olivije Pilhar (www.pilhar.com/) so starši, katero je zdravil dr. Hamer, dobili osem mesecev pogojnega zapora samo zato, ker so začasno prekinili kemoterapijsko obdelavo svoje hčerke. Kasneje jim je bilo odvzeto skrbništvo nad njo in tako je bila končno podvržena kemoterapiji proti svoji volji in volji staršev. Tak primer se lahko dogodi kjerkoli na Zahodu.

V Avstraliji mi je neka mati dejala, da čeprav ni verjela v kemoterapijo in je svojo hčer obolelo za levkemijo hotela raje zdraviti z naravno terapijo, je morala pristati na kemoterapijo, ker ji je lečeči zdravnik zagrozil s sodiščem, če jo zavrne.

Na svetu ni ortodoksnega zdravnika, ki izvaja terapijo zdravljenja raka, da mu ni umrl niti eden pacient pod njegovim skrbništvom. Vendar tudi pri napredovanih primerih, odstotek uspešnosti dr. Hamerja je izuzetno visok napram uradni medicini. Ta lov na čarovnice se lahko primerja s sojenjem dr. Semmelweisu. Dr. Semmelweis je bil zaradi mnenja, da bi si morali kirurgi pred operacijo in porodničarji pred porodom prati roke v razkužilni tekočini, poslan v umobolnico. Tam je v globoki žalosti umrl star komaj sedeminštirideset let.

Dr. Hamer je preživel osem poskusov umora. Masovni mediji v Nemčiji o njem širijo vesti kot o motenem kriminalcu. Čeprav so mnogi zdravniki, vključno tudi profesorji medicine, potrdili pravilnost principov Nove medicine, do danes ni niti ena nemška univerza pristala, da jih testira, kljub izdanemu sodnemu nalogu Univerzi v Tűbingenu, da izvede takšno testiranje.

Razen tega zdravniki in naravni terapevti po Evropi kateri delujejo v skladu s principi Nove medicine, so preganjani. V Avstriji, Belgiji, Franciji, Nemčiji in Španiji so oblasti sprožile sodne postopke proti takšnim zdravnikom z namero, da bi jim odvzela dovoljenje za delo. Sojenja se vlečejo leta. Samo sodišča v Španiji so zavzela prosvetljeno stališče, da niso pristojni, da odločajo med spori različnih medicinskih teorij in terapij. (Skratka izkušnje Španije z inkvizicijo so po vsej verjetnosti vplivale na razsvetljenje njihovih sodišč. op.p.)

Strahovita reakcija Zahodnega estabišmenta se lahko razume tako: široka popularnost in uporaba Nove medicine bi pomenila konec medicinsko-farmacevtskega kompleksa in njihovih enormnih požrešnih zaslužkov.

Vendarle je leta 2000 dr. Therese von Schwarzenberg ugledni neurolog odkrito stopil na stran dr. Hamerja z objavo knjige o Novi medicini z namenom, da se njegove teorije uradno raziščejo. Ker dr. Therese von Schwarzenberg pripada visokemu plemstvu, so masovni mediji prišli v dvome in ni jim več jasno kakšno stališče naj sedaj zavzamejo. Dotedaj so o dr. Hamerju priobčevali sama največja sramotenja. A sedaj obstaja znana, slavna osebnost z rodovnikom, katera trdi, da ima dr. Hamer prav in da zasluži Nobelovo nagrado.

Kljub vsemu je uradno stališče uglednih Zapadnih onkologov še nadalje popolnoma absurdna predpostavka, da bi občutja lahko imela kakšno vezo z vzrokom in zdravljenjem raka in zato se trditve dr. Hamerja ne smejo preverjati.
RAZMOTAVANJE ODKRITJA dr. HAMERJA

Moja lastna razumevanja in izkušnje mi ne dopuščajo sumiti, da so ravno naši občutki in verovanja največjega pomena v procesih nastanka in zdravljenja naših bolezni. Razen tega, dela dr. Hamerja puščajo vtis, da gre za resnega in pedantnega raziskovalca. Njegove izsledke so potrdile razne znanstvene institucije in zdravniki, vključno s profesorji medicine. Samo tisti, ki nočejo pogledati njegovim dokazom v obraz, nadaljujejo z obtoževanji in žigosanji.

Zaradi tega ne sumim v pravilnost njegovih predhodnih predpostavk: da so določene bolezni, še posebej pa rak, povezane z vidnimi poškodbami tkiva v specifičnih delih možgan, kot tudi s specifičnimi psihološkimi izkušnjami. Njegova predpostavka o dvodelnem procesu bolezni v kateri je faza zdravljenja z uničevanjem izvornih bolezenskih stanj pomembna. To je tudi osnovna koncepcija vseh naravnih terapij.

Vendar se zdi, da dr. Hamer ni pripravljen razmišlajti o širjenju ali prilagoditi svoje teorije tako, da bi v obzir vzel tudi druge možnosti. V osnovi on izhaja iz predpostavke, da obstaja enosmerna komunikacija od psihe do organov preko možgan. Moja je predpostavka, da obstaja dvosmerna komunikacija – od psihe do organov, kot tudi od organov nazaj do možgan ali psihe.

Vse to bi želel objasniti s pomočjo enega primera. Vem, da je odstotek smrtnosti pri raku dojke na Kitajskem ena napram 10.000 v primerjavi z nekje ena proti deset v večini zapadnih deželah. Profesorica Jane Plant je doumela, da z razliko od Zapadnjakinj in pozapadnjenih žensk, Kitajci ne uporabljajo živalskega mleka in njegovih predelavin. V tem času je neka pacientka doživljala že peto stvarjenje raka v dojki in je bila mišljena kot izgubljeni primer. Sama se je odločila izogibati se vseh mlečnih proizvodov. Kmalu zatem je njen tumor izginil. Sedaj več kot trinajst let živi brez raka (vir: Your Life in Your Hands, Jane Plant, založba Virgina, Velika Britanija, 2000.). Ker Kitajci imajo normalno nek drugi odstotek pojavov drugih rakov, mora obstajati poseben faktor, ki povzroča tako nizek odstotek raka na dojki. Predpostavimo, da je resnični vzročnik v mleku. Zato bom poskušal to pojasniti na naslednji način: mleko vsebuje veliko količino inzulinskega faktorja rasti IGF-1, kateri vzpodbuja tkivo v dojki na rast v času pubertete in nosečnosti. IGF-1 je ravno tako prisoten v mesu mlečnih krav. Zdi se, da ravno tako izhajajo tudi druge oblike raka povezane s hormoni, vključujoč tudi rak prostate. Predpostavimo, da ta mlečni hormon neprekinjeno blago stimulira tkiva dojke in določene dele možgan pri ženskah, ki uživajo mleko in mlečne proizvode. Obstajajo torej dve možnosti:
1. senzibilizirana področja možganov pri ženskah bodo povzročila popolno močno emocionalno reakcijo od normalne na konflikte, ki vključujejo otroka ali partnerja in zaradi tega ženske, ki pijejo mleko in uživajo mlečne proizvode dokaj pogosto dobijo raka na dojki.
2. možnost je, da obstaja subakutna konfliktna situacija ali pa pretekli dogodki, kateri so še vedno aktivni v podzavesti. Dolgotrajna kombinirana stimulacija povzročena s subakutnim konfliktom in hormonom IGF-1 lahko povzroči postopen razvoj Hamer Herda ali pa alternativno njegov nenadni pojav, ko se doseše določen prag.

Na ta način se lahko katerikoli faktor okolice vzame v obzir za nastanek Hamer Herda v kombinaciji s psihološkimi konflikti.

Večina Zapadnih in pozapadnjenih ljudi ima trenutno zelo nezdrave življenske navade, k temu pa je potrebno dodati še slabo kakovost nasledstvenih genov, ki nastanejo preko dedovanja zaradi nezdravih življenskih navad in prehrane. Lahko se predpostavi, da resnično zdravi posamezniki ne ustvarjajo Hamer Herde kot reakcijo na nepričakovan emocionalni šok ali pa da je pri njih le ta blag pojav, kateri se sam pozdravi.

Na podoben način primerna naravna terapija usmerjena na oboleli organ lahko določenemu delu možgan pošlje sporočilo, katero pomaga pri zdravljenju Hamer Herda in s časom ravno tako dovede do rešitve emotivnega konflikta.

Potrditev predpostavke o medsebojni povezanosti občutkov, hranljivih snovi, življenskega stila, možganov in telesnih organov se lahko najde v kineziologiji. Raziskovanja mišic so odkrila povezanost različnih hranljivih snovi in občutkov v določenih mišicah in organih, kateri so povezani preko sestava akupunkturnih meridijanov. Presenečenje je bilo odkritje neposredne vključenosti možganov. Ko je bila radioaktivna hranljiva snov postavljena na zadnji del ust, je bil čez nekaj sekund ta izotop že odkrit v možganih.

Moja predpostavka je, da se rešitve konfliktov lahko zgodijo tudi na nespecifičen način. Predpostavimo, da pacient doživi konflikt-šok zaradi diagnoze raka. Ta konflikt in morda tudi izvorni konflikt-šok se lahko razrešita, če pacient v popolnosti verjame in pričakuje, da ga bodo medicinski postopki ozdravili. Druge možnosti so že navedene v poglavju Zdravljenje psihičnih konfliktov.

Naslov uradne spletne strani dr. Hamerja v angleščini je http://www.newmedicine.ca, v nemščini je na http://www.pilhar.com, katera ima celo mnogo več informacij. Na tej nemški strani je tudi del angleških informacij. Dr. Hamer je napisal nekaj knjig, ena od teh je dostopna na angleškem jeziku: Summary of the New Medicine.
avtor Walter Last

Walter Last je delal kot biokemik in kemik raziskovalec na medicinskih oddelkih na nekaj nemških univerzah in Bio_Science Laboratories v Los Angelesu – ZDA. Kasneje je deloval kot bio nutricionist in naravni terapevt v Novi Zelendiji in Avstraliji.Napisal je nešteto člankov o zdravju in tudi nekaj knjig iz teh področij – n.pr.: Heal Yourself in Healing Foods (Penguin Books) in Natural Way to Heal ( Hampton Roads Publishing). Internetna stran Walterja Lasta katera pokriva teme o zdravju, znanosti in duhovnosti se nahaja na http://mrbean.net.au/~wlast/.

prevod Drago

vir http://www.pozitivke.net/profiles.php?uid=137

Več info na

http://biologika.si/

http://www.nova-medicina.net/

http://www.ivonazivkovic.net/NEMACKA-NOVA-MEDICINA-PRVI-DEO.html

http://www.ivonazivkovic.net/NEMACKA-NOVA-MEDICINA-DRUGI-DEO.html